Posvet ADS: Kako se izkušnja begunstva dotika naših življenj … kako naj se odzovemo izobraževalci?

Posvet ADS, izpeljan 13. februarja 2018, je na enem mestu zbral posameznike in institucije, ki se poklicno, projektno, aktivistično ali zgolj prostovoljsko ukvarjajo z migranti in begunci z namenom, da bi problematiko bolje razumeli in morda odgovorili na vprašanje, kaj lahko prispevamo izobraževalci. Da je problem še vedno pereč, dokazujejo podatki Agencije Združenih narodov za begunce (UNHCR), zbrani v publikaciji Globalni trendi – Prisilno razseljeni v 2016. Od 65,6 milijonov razseljenih v letu 2016, od tega je notranje razseljenih 40,3 milijonov, je bilo 51 % otrok, mlajših od 18 let. Več kot pol, 55 % vseh beguncev, prihaja iz treh držav: Sirije (5,5 milijonov), Afganistana (2,5 milijonov) in Južnega Sudana (1,4 milijonov). Med državami, ki so sprejele največ beguncev, že tretje leto zapored vodi Turčija (2,9 milijonov), sledi Pakistan (1,4 milijonov) in Libanon (1 milijon).

Srečanje smo začeli s poetičnim dokumentarnim filmom Le dihajoče bitje avtorjev Ahmada Adeliana, Agate Kochaniewicz in Navala Chagarja. Slikovni prikaz pesmi perzijskega poeta Rumija je bil posnet v projektu Blizu vas, ki so ga v leta 2017 izvajali v Društvu zaveznikov mehkega pristopa. Usposabljali so priseljence, čakajoče na azil, begunce …

Prispevki

Ida Srebotnik, Andragoški društvo Slovenije:

Uvodni nagovor Ide Srebotnik, predsednice ADS

V uvodu smo predvajali kratek film avtorjev Ahmada Adeliana in Agathe Kocha. Posnet je bil v projektu »Blizu vas«, ki so ga v letih 2016 / 2017 izvajali v društvu Zaveznikov mehkega pristanka.

V projektu so usposabljali na področju medijev, pripadnike različnih manjšinskih etničnih skupin, priseljencev, prosilcev za azil, beguncev.. Film je poetski prikaz pesmi perzijskega poeta, teologa in sufi mistika, Runija. Napisana je bila v 13. stoletju in govori o različnosti, posebnosti ter izobčenosti posameznika iz družbe. Išče smisel pravil v družbi ter izpostavlja svobodo posameznika ne glede na barvo kože, religijo ali socialni status.

Smo v letu 2018 in več kot 60 milijonov ljudi, od tega polovica otrok, je beguncev in notranje razseljenih oseb, ki so pobegnili pred nasiljem in preganjanjem, dodatnih 225 milijonov je migrantov, ki so zapustili svojo državo, v iskanju boljših priložnosti, svobode  ali preprosto, da preživijo.

Toda , ne gre le za krizo številk ampak za krizo solidarnosti. Lahko pomagamo, če želimo, vemo kaj moramo storiti, da lahko uspešno premagujemo obsežne selitvene tokove beguncev in  migrantov, če ne bi prevečkrat dovolili, da nam prideta na pot strah in brezbrižnost. Človeške stiske spregledamo, ksenofobija pa je glasnejša od razuma.

Začeti moramo s človečnostjo. Begunci in migranti niso » tisti drugi..«, ampak so prav toliko raznoliki, kot je človeška družina . Selitve ljudi so tipično globalen pojav, ki zahteva globalno delitev odgovornosti.

Kakšna je odgovornost v Sloveniji do tega problema , kako jo razumemo in kako udejanjamo.

Danes se bomo soočili z nekaterimi razmišljanji v teoriji in praksi, spoznali dobre prakse in projekte, vse z namenom, da bi bolje razumeli probleme beguncev in migrantov in v bodoče več prispevali k njihovi uspešni integraciji v našo družbo.

Veseli smo, da so se našemu vabilu odzvali nekateri kompetentni posamezniki, ki se na različne načine: poklicno, projektno, prostovoljsko..spopadajo in rešujejo problematiko begunstva in migrantstva pri nas.

Ne gre le za krizo številk, ampak za krizo solidarnosti. Lahko pomagamo, če želimo, vemo, kaj moramo storiti, da lahko uspešno premagujemo selitvene tokove beguncev in migrantov, če ne bi prevečkrat dovolili, da nam prideta na pot strah in brezbrižnost. Človeške stiske spregledamo, ksenofobija pa je tudi pri nas včasih glasnejša od razuma. Začeti moramo s človečnostjo.

Ida Srebotnik

Dr. KSENIJA ŠABEC, katedra za kulturologijo, Fakulteta za družbene vede v Ljubljani: Kultura kot diktatura:naturalizacija kulture ( drugega ) in diskurz nestrpnosti

Zaradi mednarodne mobilnosti so mnoge države, tudi evropske  pod vplivom preoblikovanja, nastajajo heterogene etnične, kulturne, jezikovne…družbe. Vsa ta raznolikost predstavlja po eni strani izjemen človeški in razvojni potencial, po drugi strani pa tudi številne konflikte in probleme.

Ponovno bom citirala eno izmed avtoric, Anne Norton, ki pravi: kadar moški pretepejo svoje žene v Združenih državah Amerike je to individualni odklon od liberalnih načel, ki tu sicer vladajo, kadar pretepejo svoje žene muslimanski moški je to dejanje reprezentativno za njihovo religijo in za njihovo kulturo.

dr. Ksenija Šabec

Dr. LANA ZDRAVKOVIČ, Mirovni inštitut iz Ljubljane: Skupnost je lahko politična le, če ne temelji na izključevanju

V Mirovnem inštitutu za sodobne  družbene in politične  študije, neodvisnem in neprofitnem raziskovalnem zavodu, so  ključno področje njihovega delovanja tudi človekove pravice in manjšine. Osredotočajo se na spremljanje nestrpnosti, migracijske in azilne politike, rasizem in ksenofobijo.

Temeljni cilj je še vedno zaščita naših, torej zahodnih interesov v daljnih deželah, tudi če se načini spreminjajo, je potreba po imperialističnih intervencijah še vedno nujnost, spričo ogromnih razsežnosti interesov kapitala,ki so v igri: uran, nafta, diamanti, eksotični les, redke kovine, kakav, banane, zlato, premog, aluminij, zemeljski plin in še marsikaj drugega.

dr. Lana Zdravković

Mag. BLANKA JAMNIŠEK,Ministrstvo za zunanje zadeve RS: Predstavitev prizadevanj ozaveščanja glede pravic otrok beguncev

Nekdanja veleposlanica mag. Blanka Jamnišek deluje v slovenski diplomaciji že skoraj 20 let. Poleti 2015 se je vrnila s štiriletnega mandata stalne predstavnice RS pri OZN, OVSE in drugih mednarodnih organizacij na Dunaju. Septembra 2015 jo je vlada RS imenovala za nacionalno kontaktno točko za odgovornost zaščititi ( Responsibility to Protect ). V Ministrstvu za zunanje zadeve deluje v Sektorju za človekove  pravice in se ukvarja s spodbujanjem implementacije svetovnega programa za izobraževanje za človekove pravice. Med drugim je leta 2005 zasnovala projekt izobraževanja o pravicah otrok in je avtorica projekta in gradiva Naše pravice, ki je bil preveden v več kot dvajste jezikov in je bil v desetih letih uporabljen pri opolnomočenju okoli 180.000 otrok v številnih državah v Evropi, Rusiji, na Kavkazu, v latinski Ameriki in Afriki.

Tisti, ki so integrirani, ki so sprejeti, ne govorim o asimiliranih ampak integriranih, bodo prispevali k naši družbi, bodo pripevali k svojim domovinam, ki so jih morali zapustiti, tisti, ki pa niso integrirani, bojo pa potencialno vir težav.

mag. Blanka Jamnišek

Mag. Blanka Jamnišek, MZZ:

Dr. JOŽE VOGRINC, ROK SMRDELJ, Filozofska fakulteta v Ljubljani: Begunci kot nadležen predmet TV poročanja

»Reka ljudi z zašitimi usti …« To je naslov  članka , v katerem Dr. Jože Vogrinc, profesor in sociolog kulture s Filozofske fakultete v Ljubljani, opozarja na to, kako bistveno je, da se zavemo , da se moramo s pribežniki identificirati in biti z njimi solidarni v boju za normalno življenje. Gre za to, da jih moramo razumeti, če hočemo vedeti, kako bomo shajali z njimi in oni z nami. In tako pridemo do medijev, predvsem TV poročil, ki usmerjajo pozornost javnosti in otežujejo ali olajšujejo naše dojemanje. Kako prepoznati in uničiti medijske prijeme razčlovečenja …

Ko so migranti začeli v večjem številu prihajati iz Grčije proti Madžarski, so jih novinarke in novinarji, ko so jih prestrezali na poti, spraševali, so kako počutijo, še vedno so bili humanitarna problematika. Ko pa je Slovenija postala prehodna država se je glavnina poročanja spremenila. Postali so notranjepolitični problem, še več, varnostni problem. To pa premakne način kako jih mi vidimo: kot grožnjo.

dr. Jože Vogrinc

Neoliberalni kapitalizem kot dominantni ekonomski okvir je v resnici tisti, ki zelo prispeva k proizvajanju migracij. To je ravno tista gospodarska ureditev, ki jo najbolj zagovarjajo desne stranke, torej tiste, ki zavračajo prihod migrantov v Evropo. Priča smo svojevrstnemu paradoksu: na eni strani imamo družbeno formacijo, ki proizvaja migracije, na drugi pa njene zagovornike, ki ne sprejmejo učinkov te ureditve.

Rok Smrdelj

Dr. Jože Vogrinc:

Povezave do TV Dnevnikov:

Dr. ANICA KOS MIKUŠ: Šola, integracija in psihosocialni razvoj otrok migrantov in beguncev

Pediatrinja, psihiatrinja, starosta slovenskih humanitarcev. Svoje življenje in poklicno pot  je posvetila otrokom in družinam, sprva kot zdravnica- specialistka, kasneje kot direktorica Svetovalnega centra za otroke in mladostnike ter starše. V obdobju balkanskih vojn pa otrokom beguncev iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine. Svoje znanje in zamisli o psihosocialni pomoči otrokom, žrtvam vojnega nasilja je s seminarji ponesla na krizna območja Kosova, Čečenije, Ingušetije, Severne Osetije, Moldavije, Afganistana, Pakistana, Belorusije. Za pomoč otrokom na vojaško ogroženih območjih je zasnovala program za učitelje, katerega jedro so znanja in veščine za vodenje učinkovite psihosocialne pomoči.

Izkušnje kažejo, da ostajajo priseljenci, pa ne le priseljenci, tudi drugi drugačni, slabo integrirani v skupnosti, ki so previdne, ki raje vidijo, da ostajajo čiste, ki si ne želijo posebej strastno, da bi se tudi tujci vanjo integrirali. Integracija tujcev je dvosmerni proces, kar za vsakega zdravorazumsko mislečega človeka pomeni, da bi tudi one, naše skupnosti, z integracijo tujcev lahko malo spremenile ideologijo, vrednote.

dr. Anica Kos Mikuš

Dr. MARIJANCA AJŠA VIŽINTIN, ZRC SAZU, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije: O beguncih ( otrocih ) v šoli: Kako in zakaj, tudi v projektu » Le z drugimi smo …«

Vso zgodovino je bila tudi Slovenija dežela priseljevanja in dežela izseljevanja. In tudi danes ni dosti drugače. Podatki kažejo, da se v slovenskih šolah izobražuje vse več otrok priseljencev, ki pogosto prihajajo iz zelo drugačnih kultur in okolij. Kako se vključujejo v slovenske šole.To je področje, ki ga med drugim raziskujejo na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Dr. Marijanca  Ajša Vižintin, je  doktorica poučevanja in znanstvena sodelavka tega inštituta. Ukvarja se s področjem vključevanja učencev priseljencev v slovenski šolski sistem in razvojem medkulturnega modela vključevanja. Koordinira tudi nacionalni projekt » Le z drugimi smo »( 2016-2021).

Kako lahko pošljejo samo otroka? Naj vas vprašam, ali imate vi vsi prihranjenih 50.000 €? Za štiričlansko družino stane pot 10 do 12 tisoč evrov. Večina tega denarja nima, zato se odločijo in pošljejo enega. Kaj doživijo na poti? Kje vse umirajo? Mi vemo iz medijev, da v Sredozemskem morju, ne vemo pa nič o tistih, ki jih vržejo s kamionov v puščavi, ki zmrznejo, ko prečijo gore. Vse te stvari opisujejo mladinski romani.

dr. Marijanca Ajša Vižintin

ANDREJ MARUŠIČ, Zavod za izobraževanje odraslih DANTE , Reka, R Hrvaška: Projekt Erasmus + in integracija migrantov in beguncev v hrvaško družbo.

Tudi na Hrvaškem se soočajo s problemi integracije beguncev in migrantov  v hrvaško družbo. V ustanovi Dante so s pomočjo programa Erasmus + pripravili projekt  integracije migrantov v izobraževanje.

Vključiti želimo migrantke, begunke, ki so visoko izobražene, in so prišle na Hrvaško, ter ostajajo nekje skrite. S tem projektom jih želimo najti, jih povabiti in usposobiti, da bi one postale izobraževalke pripadnikov svojih narodov, ki so v podobnem položaju. Gre za razvoj kompetenc izobraževalcev ter za razvoj kurikuluma, namenjenega migrantkam.

Andrej Marušić

Mag. FRANCI ZLATAR, Slovenska filantropija: Izzivi za izobraževanje beguncev v Sloveniji

Humanitarna organizacija Slovenska filantropija se že 25 let aktivno odziva na družbene probleme, spodbuja in razvija prostovoljstvo ter medgeneracijsko sodelovanje. Deluje na področju migracij, pomaga ogroženim in je glavna zagovornica človekovih pravic. Njihovo delo je usmerjeno v ozaveščanje in informiranje, zagovorništvo in povezovanje. V njihovem programu migracije je do sedaj sodelovalo 286 prostovoljcev, ki so skupno opravili 10.941 ur dela.

Število prosilcev za mednarodno zaščito je v Sloveniji leta 2016 rahlo naraslo. Prej se je gibalo nekje med 300, 400 letno, potem pa je bilo, kot posledica ustavitve množične migracije beguncev po balkanski poti, več ljudi prisiljenih zaprositi za mednarodno zaščito v Sloveniji. Leta 2016 je bilo tako vloženih 1308 tovrstnih prošenj, lani še nekoliko več: 1476.

mag. Franci Zlatar

mag. Franci Zlatar, Slovenska filantropija:

Dr. ANITA JUG DOŠLER, Andragoški center RS( ACS ): Usposabljanje izvajalcev, ki izvajajo program začetne integracije

Program so pripravili na ACS v sodlovanju z Ministrstvom za notranje zadeve RS. Namenjen je tujcem, ki so v Sloveniji pridobili dovoljenje za začasno ali stalno bivanje. Doslej je program  je program v 34 krajih po Sloveniji obiskovalo več kot 6500 ljudi iz 86 držav. Skoraj 63 % udeležencev je bilo žensk.

Program ZIP se je izvajal od leta 2011 do 2017, udeležilo se ga je že več kot 6.500 priseljencev iz kar 86 različnih držav. Dejansko prihaja največ državljanov iz Bosne in Hercegovine, Srbije, Kosova, Makedonije in Rusije, je pa v zadnjih treh, štirih letih zaznati porast beguncev. Program je bil izveden v 34 krajih po Sloveniji in skoraj 63 % udeležencev je bilo žensk. Najpogostejša starost udeležencev je bila od 31 do 35 let.

dr. Anita Jug Došler

dr. Anita Jug Došler, Andragoški center Slovenije (ACS) in
mag. MargeritaZagmajster, ACS:

AIGUL HAKIMOVA, Socialni center ROG: Drugi dom v Rogu in poskusi migrantskega samoorganiziranja v Ljubljani

Aigul Hakimova je gonilna sila Socialnega centra Rog, ki ponuja prostor skupinam z roba družbe: migrantskim delavcem, brezposelnim, izbrisanim, prosilcem za azil in beguncem. Aktivistka za pravice migrantov, članica protirasistične fronte, je pred 15 leti prišla v Slovenijo na doktorski študij iz Kirgizije, kjer je končala študij mednarodnih odnosov in diplomacije. Kot je dejala v enem izmed intervjujev, je prepričana, da so begunci odprli oči Evropi in so resnično močno osvobodilno gibanje, ki opozarja na pravico do bivanja in svobodo gibanja.

Potrebe so univerzalne, kot pravi Hannah Arendt. Imamo prvo potrebo, da moramo jesti, da imamo streho nad glavo, druga vrsta potrebe je, da moramo delati za dostojno življenje, da dobimo plačo. Tretja je potreba po nekem političnem organiziranju, da nismo samo ljudje z nekimi bazičnimi potrebami, ki so reproduktivne narave, ampak da se reproduciramo kot osebe.

Aigul Hakimova

OLGA DROFENIK, društvo DVIG iz Dragomera: Begunci ali vas poznamo?

Vprašanje so si  postavili  člani študijskega krožka univerze za tretje življenjsko obdobje iz društva DVIG v Dragomeru pri Ljubljani . Pod vodstvom mentorice Borke Kucler so raziskali mnenje občanov Dragomera o naselitvi beguncev v neposredni soseščini in o rezultatih pripravili tudi zloženko.

Ali govorimo o mladih ali starih, izobraženih ali manj izobraženih, za vse velja ta velika razdvojenost. Na eni strani strah in stereotip: begunec je musliman in terorist, na drugi strani pa to sočutje in brezpogojna pomoč tem ljudem. Kljub temu da razlikujemo tiste, ki bežijo zaradi vojne, in tiste, ki bežijo, ker hočejo bolje živeti, so za nas vsi kot naši predniki: vsi želimo vse najboljše za svoje otroke in zase.

Olga Drofenik

Slavica Borka Kucler, ŠK Begunci, ali vas poznamo:

Na koncu smo zavrteli še video izdelek, pripravljen v sklopu projekta EPUO, kjer smo v seriji strokovnih dogodkov obravnavali različne ranljive skupine. V videu, ki smo ga pripravili na ACS, lahko prisluhnete izkušnjam in mnenjem izobraževalcev odraslih, ki se pri svojem delu ukvarjajo s priseljenci in Romi.

Posvet je ponudil celosten pregled teoretskih in praktičnih načinov spoprijemanja s perečo problematiko, ki je trenutno skoraj povsem potihnila. Jasno je, da gre le za zatišje in prav bi bilo, da se bolje pripravimo, kot EU, kot država, kot skupnosti in posamezniki. Z usklajenim delovanjem evropske in domače, notranje in zunanje politike, lahko presežemo presenečenja, kot nam jih vsako leto ponudi prvozapadli sneg, in nam bo zopet preostalo le rožljanje s človekovimi pravicami in postavljanje tehničnih ovir.

ZA ZAKLJUČEK PA MISLI Draga Misleja Mefa:

»Pot se je skrila med brazde pomladi, glasovi otrok, ki hočejo k mami, blato se lepi na čevlje obupa:Tiho otroci, ne delajte hrupa.Tukaj ljudje so takšni kot mi, imajo dve roki, nasmeh in oči. Čez mreže in žice, čez blatne poljane, neštete resnice v tišino nabrane.

Nekdo nas je videl, nekdo, ki ni spal. Morda je bil jezen, morda se je bal…Tukaj ljudje so takšni kot mi, ne glejte jim v roke, glejte v oči…«

Članki

Posvet_ADS2018_clanek_Šolski_razgledi (Šolski razgledi št. 5, marec 2018, stran 3, pdf)

Fotogalerija

Pripravila: Ida Srebotnik, ADS in Darijan Novak, ACS
Tehnične rešitve: Franci Lajovic, zunanji sodelavec ACS