LISTA ZAHTEV ADS

 

 

POBUDE IN PREDLOGI ANDRAGOŠKEGA DRUŠTVA SLOVENIJE ZA IZBOLJŠANJE SISTEMSKEGA POLOŽAJA IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH V SLOVENIJI

 

Andragoško društvo Slovenije (ADS), kot nevladna organizacija in asociacija civilne družbe za področje izobraževanja odraslih, je v svojih programskih usmeritvah za naslednje mandatno obdobje (2005-2009) opredelilo kot svojo temeljno in prednostno nalogo prizadevanje

Izvršni odbor ADS se je na svojih sejah v februarju, marcu in maju 2006 odločil, da opozori odgovorne nosilce politike vzgoje in izobraževanje ter najpomembnejše strokovne organizacije in subjekte na tem področju v Sloveniji na nekatere temeljite sistemske spremembe in ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev enakovrednega in enakopravnega položaja izobraževanja odraslih v vzgoji in izobraževanju in v družbi.

To so zlasti:

 

Kratka utemeljitev navedenih ukrepov in zahtev

1 . Enakovredna umestitev izobraževanja odraslih v sistemu vzgoje in izobraževanja

 

Celoten sistem vzgoje in izobraževanja sestavljata dve komplementarni, sistemsko enakovredni in enakopravni, vendar pa specifični in v mnogih svojih značilnostih različni področji vzgoje in izobraževanja, to sta: - izobraževanje otrok in mladine ali začetno izobraževanje, in - izobraževanje odraslih ali nadaljevalno izobraževanje. Le takšna sistemske ureditev zagotavlja ustrezno sistemsko ureditev izobraževanja odraslih ter kontinuiteto učenja in izobraževanja v skladu s strategijo vseživljenjskosti učenja, saj zajema vse vrste izobraževanja, formalno in tudi neformalno, ter učenja v vseh obdobjih življenja.

2.   Zagotovitev enakopravnosti sistemskega obravnavanja izobraževanja odraslih z revizijo
zdajšnje 'šolske' zakonodaje 

Ker Vlada v svojem programu za leto 2006 že načrtuje revizijo 'šolske zakonodaje', dajemo pobudo, da se že pred začetkom le-te pripravi ustrezna izhodišča, s katerimi bi jasno opredelili način zakonske ureditve izobraževanja odraslih. Temeljno vprašanje je, ali je izobraževanje odraslih sploh mogoče ustrezno urediti v enem krovnem zakonu za celotno vzgojo in izobraževanje, kakršen je 'Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja? Zdajšnji 'Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja' izobraževanju odraslih ni zagotovil enakopravnosti sistemskega obravnavanja. Enako lahko ugotovimo tudi za druge šolske zakone (osnovna šola, srednja šola, poklicno izobraževanje, visokošolsko izobraževanje). Bistvena pomanjkljivost teh zakonov je to, da so namenjeni predvsem vzgoji in izobraževanju otrok in mladine in to področje tako vsebinsko kot tudi organizacijsko natančno določajo, pri zakonskem obravnavanju izobraževanja odraslih pa zanemarjajo specifične potrebe ter posebnosti, značilnosti in možnosti odraslih za izobraževanje in učenje; specifičnostim izobraževanja odraslih se opredelitve za mladino in otroke le prilagajajo, čeravno zahteva izobraževanje odraslih drugačno in bolj gibljivo vsebinsko in organizacijsko zasnovanost in izpeljavo.
Zdajšnji krovni Zakon o izobraževanju odraslih, s katerim se določa in pospešuje zlasti razvoj zunajšolskega in neformalnega izobraževanja odraslih, je pomanjkljiv v tem, da ne obravnava ustrezno  celotnega sistema izobraževanja odraslih.
Ker ocenjujemo, da tudi zdajšnja revizija šolske zakonodaje ne bo mogla bistveno odpraviti teh pomanjkljivosti, bi bržkone morali opredeliti organizacijo in financiranje izobraževanja odraslih v posebnem zakonu, ki bi ga lahko, denimo, poimenovali 'Zakon o organiziranju, pospeševanju in financiranju izobraževanja odraslih' (ZOFIO). Določiti bi bilo treba tudi, kaj o izobraževanju odraslih lahko urejajo zakoni za posamezne stopnje šolanja, če tega ne more urediti predlagani novi zakon ZOFIO. 
Primer: V nekdanji neuspešni šolski reformi, imenovani 'usmerjeno izobraževanje', se je poskušalo z istimi zakoni urediti (poenotiti) izobraževanje mladih in izobraževanje odraslih. Poskus se je povsem ponesrečil in je povzročil izobraževanju odraslih veliko škodo, ki smo jo tedaj označili za poskus 'pošolanja' izobraževanja odraslih.

3. Zagotovitev doslednega izvajanja zakonskih obveznosti lokalnih skupnosti glede izobraževanja odraslih

V državah, kjer je izobraževanje odraslih razvito, imajo poleg močnih upravnih  enot in služb na državni ravni prav tako ali celo bolj močne upravne enota in službe na lokalni ravni (občina, regija). Občine so dolžne, da »ustvarjajo pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev» (7. člen Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi, Ur. list 74/1999) kot svojo izvirno nalogo.

 

 

4.V regijah, ki bodo predvidoma nastale kot področja upravljanja med državo in občino, določitev njihovih obveznosti glede izobraževanja

     
Izobraževanje odraslih se umesti med temeljne pristojnosti razvojnih regij skupaj z obvezo, da z lastnimi viri sofinanciranja zagotavljajo dostop do izobraževanja za osebno rast, povečanje konkurenčnosti na trgu dela in socialno povezanost in sofinanciranje institucij na regionalni ravni, ki razvijajo ponudbo in povpraševanje po tovrstnem izobraževanju in usposabljanju in so opredeljene kot institucije v javnem interesu. Odbori za človeške vire v regijah, ki v skladu s 27. členom Zakona o skladnem regionalnem razvoju delujejo v regijah pri Regionalnih razvojnih svetih, naj pripravijo predloge regionalnega programa izobraževanja odraslih za posamezna programska obdobja (sedaj za 07-13) ter ga umestijo v Regionalne razvojne programe, ki jih potrjujejo, skupaj s finančnim načrtom, Sveti regij (sestavljajo ga župani občin v regiji).
Organ pristojen za regionalni razvoj (Služba vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko) naj v skladu z zadnjo alinejo 1. odstavka 30. člena Zakona o skladnem regionalnem razvoju umesti zagotavljanje dostopa do izobraževanja odraslih in vseživljenjskega učenja kot eno od nalog spodbujanja regionalnega razvoja, ki se opravlja v javnem interesu. Za ta namen naj v okviru neposrednih regionalnih spodbud tudi namenja sredstva za sofinanciranje.

 

5.Ustrezno financiranje izobraževanja odraslih

 

Izobraževanja odraslih ni mogoče uspešno razvijati, če ne bo izdelan ustrezen sistem financiranja. Za izdelavo takšnega sistema je odgovorna država. Sistem mora temeljiti na sodelovanju vseh mogočih partnerjev, to pa so poleg države še delodajalci, uporabniki in drugi (zainteresirani subjekti doma in v tujini). Po nekaterih indikatorjih bi se moral delež javnih sredstev, ki jih daje država za izobraževanje odraslih, postopoma približati 1 odstotku bruto družbenega proizvoda ali 10 odstotkom celotnih javnih sredstev, ki jih daje država za izobraževanje.
Ker je financiranje izobraževanja odraslih tudi v tujini še v fazi intenzivnega raziskovanja in razvijanja in ker so mogoči različni modeli, ki na različne načine vključujejo sredstva partnerjev – med njimi tudi zainteresiranega udeleženca (posameznika, družine) – je treba izpeljati posebno raziskavo, s katero se bo primerjalo sisteme financiranja izobraževanja odraslih v drugih državah, potem pa predložiti in empirično ugotoviti, kakšen sistem bi ustrezal specifičnost razmer in možnosti v Sloveniji. Poleg te, splošne, raziskave bi bilo treba glede sistema financiranja opraviti tudi druge, specifične.
V skladu z opredelitvami v Resoluciji o NPIO je treba opraviti analizo o financiranju temeljne infrastrukture za izobraževanje odraslih, ki bo pokazala, da niti zanjo država ne namenja dovolj sredstev, in da v resnici ne ostane nič javnih virov za kakršnekoli nove dejavnosti in spodbude. Takšno raziskavo je mogoče realizirati v manj kot enem letu in bi bila zelo sporočilna za politiko izobraževanja odraslih, hkrati pa bi tudi pokazala, ali je tim infrastruktura postavljena na pravih osnovah. Kot izhodišče pa bi vzeli priporočila iz Akcijskega načrta za uresničevanje Memoranduma o VŽU.

6.   Zagotovitev ustreznega razvoja in delovanja infrastrukture za izobraževanje odraslih

Resolucija o Nacionalnem programu izobraževanja odraslih določa infrastrukturo na sedmih področjih: strokovni sodelavci, programska ponudba, svetovalna dejavnost, raziskovanje in razvoj, informacijska in organizacijska infrastruktura ter promocijska dejavnost. Največji napredek je bil dosežen pri zagotavljanju svetovalne infrastrukture, na vseh drugih področjih pa primanjkljaji iz preteklosti ostajajo ali se celo povečujejo. Nujno opredeliti, kaj pomeni temeljna infrastruktura za vsako področje in zagotoviti stabilne pogoje za njeno delovanje. Prednostno je potrebno urediti položaj javnih organizacij za izobraževanje odraslih in zagotoviti delovanje in razvoj javne službe. Brez tega ni mogoče pričakovati, da bomo lahko udejanjili cilje Resolucije o Nacionalnem programu izobraževanja odraslih, posebno še tiste, ki so namenjeni povečanju dostopa do izobraževanja odraslim z neustrezno izobrazbo, usposobljenostjo in ravnijo pismenosti.

7. Zakonska opredelitev stimulacij in olajšav za udejanjanje strategije vseživljenjskosti učenja, v tem pa tudi izobraževanja odraslih.

Sistem stimulacij mora ustrezno upoštevati možnosti posameznika, delodajalcev, lokalnih, regionalnih skupnosti in države in vključevati stimulacije za povečanje dostopa, udeležbe in vlaganj v izobraževanje.
Primer: V Resoluciji o Nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji so v posebnem poglavju (n.d., 24-25) navedeni spodbude in ukrepi, ki bi pripomogli k uresničevanju njegovih ciljev; gre za spodbujanje »povpraševanja in vlaganja v izobraževanje in usposabljanje« pri posameznikih in delodajalcih, na ravni panog in države ter »spodbujanje lokalnih skupnosti k načrtovanju razvoja in vlaganja v izobraževanje«. Ukrepov v tej smeri za zdaj še ni. 

8. Ustanovitev direktorata (urada, agencije) za izobraževanje odraslih

 

Le s samostojnim direktoratom, ki bo medresorsko institucionaliziran, se lahko zagotovi izobraževanju odraslih dovolj močno in učinkovito upravno enoto pri Vladi Republike Slovenije (RS), v kateri se združijo upravne in strokovne naloge, ki so zdaj razmeščene v treh ministrstvih, to pa so: Ministrstvo za šolstvo in šport (splošno in poklicno šolsko izobraževanje ter splošno zunajšolsko izobraževanje in učenje), Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (izobraževanje za delo, izobraževanje zaposlenih) in Ministrstvo za znanost in tehnologijo (visokošolsko izobraževanje). S tem se bo – v skladu s strategijo vseživljenjskosti učenja – ustrezno povezalo zdaj delujoče, a po različnih resorjih umeščene in šibke organizacijske enote ali službe, ki so za opravljanje obsežnih in odgovornih nalog na tem področju povsem nezadostne in neustrezne.
Ustanovitev medresorskega direktorata ne pomeni, da se navedenim ministrstvom odvzema skrb in odgovornost za izobraževanje odraslih; z ustanovitvijo direktorata se le dodatno omogoča usklajeno in okrepljeno udejanjanje njihovih posebnih in skupnih ciljev in nalog na področju izobraževanja odraslih.

9. Razvijati pobude in partnerstvo civilne družbe pri izobraževanju odraslih

 

Vlada RS naj pri ustanavljanju, s sofinanciranjem v začetnem obdobju delovanja (zagonski stroški)  podpre ustanovitev močne krovne asociacije, ki bi povezala zdaj nepovezane in svojim ožjim interesom namenjene asociacije, ustanove in skupine na področju izobraževanja odraslih. Takšna asociacija in nevladna organizacija je lahko, kot dejavnik civilne družbe, pomemben partner državi pri razvijanju in reguliranju izobraževanja odraslih.
Primer: Takšna krovna asociacija deluje na Švedskem kot partner državi, saj – med drugimi funkcijami, ki jih ima – , upravlja s sredstvi, ki jih daje država za spodbujanje učenja in neformalnega izobraževanja v različnih organizacijah in tudi tim. socialnih gibanjih (le-ta pomembno vplivajo na družbene odnose in tudi napetosti). 

 

10. Ustanovitev Strateškega sveta Republike Slovenije za vseživljenjsko učenje

 

Udejanjanje strategije vseživljenjskosti učenja zahteva kontinuirano in usklajeno skrb in odločanje, ki jo lahko zagotovi le poseben medresorsko sestavljen in strokovno kompetenten organ, kot je strateški svet. Svet vsebinsko in organizacijsko povezuje in usklajuje vse vladne resorje (ministrstva) z osrednjim ciljem, to pa je pospeševanje učenja in izobraževanja na vseh področjih življenja in dela za učinkovito povečanje znanja ter razvijanje družbe, ki temelji na znanju. Temelj delovanja Sveta je celovito razumevanje pojma in dosledno vpeljevanje vseživljenjskosti učenja kot vodilnega načela in temeljne družbeno-razvojne strategije vsega izobraževanja in učenja ter nacionalne politike. Poleg razvijanja in udejanjanja strategije vseživljenjskosti učenja v nacionalni politiki je naloga Sveta tudi skrb za njeno učinkovito udejanjanje v praksi. 'Vseživljenjsko učenje' obsega vso vertikalo (angl. life-long) in vso širino (life-wide) življenja in ga ni mogoče učinkovito obvladovati le z dejavnostjo in upravno pristojnostjo enega resorja, kot je po tradicionalni shemi o izobraževanju in vzgoji Ministrstvo za šolstvo in šport. 

11.Preimenovanje 'Ministrstva za šolstvo' in šport v 'Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje'

 

Zdajšnje ime ministrstva, ki vsebuje izraz 'šolstvo', že zdaj ne zajema vseh dejavnosti, za katere je ministrstvo za šolstvo in šport pristojno, še bolj pa postaja anahronistično v obdobju, ko se razvija in udejanja strategija  vsežljenjskosti učenja. S pojmom 'šolstvo' izključujemo večino (ok. devet desetin) izobraževanja in učenja odraslih, vse zunajšolsko izobraževanje (v tem tudi neformalno izobraževanje otrok in mladine)  ter predšolsko vzgojo.
Primer: Le še Avstrija, kjer se ministrstvo imenuje Ministrstvo za kulturo in poučevanje (Ministerium für Kultur und Unterricht), ima ministrstvo, ki se z imenom zožuje na ozko področje formalnega izobraževanja, kar praktično označuje tudi termin 'šolstvo'. V drugih državah razvitega sveta imajo v imenu ministrstva termin izobraževanje in/ali usposabljanje.  

 

Ti cilji in prizadevanja ADS so v popolnem soglasju s ključnimi postavkami strateškega dokumenta 'Strategija razvoja Slovenije', ki jo je sprejela Vlada RS na svoji 30. redni seji dne 23. 6. 2005, in z dokumentom 'Okvir gospodarskih in socialnih reform za povečanje blaginje v Sloveniji'.

V dokumentu 'Strategija razvoja Slovenije' se med drugim navaja:

V dokumentu 'Okvir gospodarskih in socialnih reform za povečanje blaginje v Sloveniji' pa

Te zahteve so zapisane v najpomembnejšem aktualnem strateškem dokumentu za razvoj Slovenije, ker so najtesneje povezane z vizijo in cilji države, ki si postavlja ambiciozne cilje, s katerimi želi izvesti temeljite strukturne reforme in spremeniti svoj dosedanji razvojni vzorec.

Zoran Jelenc,
predsednik IO ADS

 

V Ljubljani, dne 20. maja 2006

sistem_zahteveADS406
24/4/06