KAZALO

1 OPIS NALOG IN DEJAVNOSTI
I. Zboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja
in usposabljanja
a. Dejavnosti v skladu z dokumentom ET 2010 uin cilji EU
b. Dejavnosti specifične za cilje v Sloveniji
II. Olajšati dostop do izobraževanja in usposabljanja
III. Odpiranje sistemov izobraževanja in usposabljanja
v širše okolje

2. PREGLED DEJAVNOSTI S SKRAJŠANIMI GESLI
I. Zboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja
in usposablja
II. Olajšati dostop do izobraževanja in usposabljanja
III. Odpiranje sistemov izobraževanja in usposabljanja
v širše okolje

3 PREGLED DEJAVNOSTI ZA UDEJANJANJE
OPERATIVNEGA NAČRTA STRATEGIJE
3.1 Udejanjanje operativnega načrta po načinu izpeljave.
3.2 Udejanjanje operativnega načrta po času

DEJAVNOSTI ZA UDEJANJANJE
OPERATIVNEGA NAČRTA STRATEGIJE

1. OPIS NALOG IN DEJAVNOSTI

Operativni načrt za udejanjanje Strategije vseživljenjskosti učenja je kot priloga sestavni del Strategije vseživljenjskosti
učenja. Določa: dejavnosti za udejanjanje strategije (vsebino), nosilce in instrumente za izpeljavo dejavnosti, vire
njihovega financiranja in roke za izpeljavo. V prvi fazi je izdelan le pregled dejavnosti. Druge sestavine Operativnega
načrta določi strokovna skupina, ki jo imenuje minister za šolstvo in šport.

Dejavnosti v operativnem načrtu smo razporedili v tri področja ciljev, kot jih je opredelila Evropska komisija v
dokumentu za razvoj izobraževanja in usposabljanja do leta 2010. Vsako od teh področij smo razvrstili v tri skupine:
a/ skupne naloge, ki zadevajo vsa področja strategije; b/ naloge v začetnem izobraževanju; c/ naloge v nadaljevalnem
izobraževanju. Te delitve ne izključujejo povezovanja dejavnosti z različnih področij.

IIZBOLJŠANJE KAKOVOSTI IN UČINKOVITOSTI SISTEMOV IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJA

a/ DEJAVNOSTI V SKLADU Z DOKUMENTOM ET 2010 IN CILJI EU
1/ Skupno za celotno strategijo

1. Opredelitev nacionalno dogovorjenega temeljnega (minimalnega) praga znanja, spretnosti in kompetenc, ki
je usklajen s priporočilom evropskega parlamenta in sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje
in ga je treba zagotoviti vsakemu posamezniku kot neodtujljivo pravico ter mu omogočiti, da ga bo dosegel,
obdržal in spopolnjeval z učenjem in izobraževanjem.
Pri tem je treba:
• razviti načine in instrumente za merjenje minimalnega praga znanja, spretnosti in kompetenc;
• usposobiti učitelje in druge izobraževalce za njihovo uporabo.

2. Vlaganje v infrastrukturo je pomembno za udejanjanje Strategije vseživljenjskosti učenja in ta bo zagotavljala
tudi izpeljavo nacionalnih programov, povezanih z njenim udejanjanjem, kot so nacionalne strategije za razvoj
pismenosti odraslih, Nacionalni program izobraževanja odraslih, strategije za razvoj spretnosti zaposlenih,
nacionalni program in strategije razvoja družbe z velikim deležem starega prebivalstva, Nacionalni program
visokošolskega izobraževanja, in drugi. Pri infrastrukturi je treba usmeriti pozornost na:
• ustanavljanje središč (območnih, lokalnih), ki omogočajo izpeljavo dejavnosti, opisanih v »strateških jedrih«
Strategije vseživljenjskosti učenja (točki 5.2 in 5.8);
• določitev obveznosti in vloge državne oblasti (uprave) pri pospeševanju razvoja vseživljenjskosti učenja na
ravni države, regij in lokalne oblasti;
• ustanovitev in delovanje upravnih in predstavniških teles, odgovornih za udejanjanje strategije in nacionalnih
programov;
• sredstva in ukrepe za pospeševanje udejanjanja strategije;
• izdelavo standardov kakovosti svetovalnega dela in kompetenc za svetovalce, ki bodo opravljali dejavnosti,
potrebne za izpeljavo strategije vseživljenjskosti učenja;
• usposobitev kompetentnih strokovnjakov in »svetovalcev za vseživljenjsko učenje«;

• zagotovitev ustreznih zmogljivosti in razmestitve informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT);
• raziskovalno infrastrukturo in zmogljivosti.

3. Razvijanje programov kakovostnega in sistematičnega usposabljanja (razvijanje ustreznih kompetenc)
učiteljev in drugih izobraževalcev za udejanjanje ciljev in strateških jeder strategije vseživljenjskosti učenja
ter za vodenje in organiziranje procesov vseživljenjskega učenja. Takšne programe naj bi vpeljati v:
• začetno (dodiplomsko) izobraževanje učiteljev za vse ravni in področja izobraževanja;
• programe nadaljnjega spopolnjevanja učiteljev;
• programe pedagoškega in andragoškega usposabljanja učiteljev, izobraževalcev, mentorjev, svetovalcev in
tudi strokovnih delavcev v podjetjih in v drugih organizacijah;
• daljši modulski program za usposabljanje in razvijanje kompetenc učiteljev/izobraževalcev odraslih;
• specialistične podiplomske programe, ki bodo omogočili tudi oblikovanje novih profilov strokovnjakov za
izobraževanje in učenje in pri razvijanju človeških virov, kot so npr. svetovalec za učenje in vseživljenjsko
učenje, specializirani mentorji, upravljavec znanja, in za njihovo usposabljanje;
• modul temeljnega izobraževanja/usposabljanja za učitelje pripravnike (kot del priprave na strokovni izpit).

4. Razvijanje in vpeljevanje e-tehnologije v učenje in izobraževanje ter zviševanje ravni računalniške pismenosti
otrok in odraslih, ki se učijo in izobražujejo. Projekt vsebuje tudi:
• zagotavljanje ustrezne opremljenosti izvajalcev izobraževanja in učenja z IKT;
• opremljanje organizacij (šol, drugih nosilcev in izvajalcev izobraževanja in učenja), skupnosti in oseb (učiteljev,
učencev, udeležencev izobraževanja) z didaktičnim gradivom, pripomočki in tehničnimi sredstvi; zagotovitev
organizacijskih in kadrovskih rešitev in modelov za delo v vzgojno-izobraževalnih zavodih;
• razvijanje in vpeljevanje znanja in kompetenc za uporabo IKT; razvijanje profesionalnih spretnosti za te
namene;
• razvoj e-kompetentnih izobraževalnih in učnih središč in programov;
• raziskovanje IKT in njene uporabe pri učenju in izobraževanju;
• zagotavljanje dostopa do e-vsebin in elektronskih storitev (e-dostopnost) posameznikom;
• razvijanje ustreznih vsebin za e-učenje;
• spodbujanje razširjenosti in učinkovite uporabe IKT; vključevanje čim več prebivalstva v uporabo IKT in storitve
informacijske družbe;
• usposabljanje različnih ciljnih skupin v računalniškem opismenjevanju; pri tem je treba še posebno upoštevati
potrebe in značilnosti oseb s posebnimi potrebami, starejših in drugih skupin prebivalstva, za katere je bržkone
nevarno, da bi ob hitrem napredku IKT na vseh področjih življenja in dejavnosti ostale zapostavljene;
• usposabljanje učiteljev in drugih izobraževalcev za tehnično in didaktično uporabo IKT pri izobraževanju in
učenju.

5. Ustvarjanje novih učnih okolij z uporabo IKT. Vzpostavitev nacionalne virtualne službe na spletu, ki bo
omogočala in zagotovila vsem, ki se učijo ali kako drugače sodelujejo pri učenju (udeleženci izobraževanja,
učitelji, podjetja, izobraževalne organizacije, drugi subjekti), vse, kar je potrebno za varno in učinkovito, tudi
množično ali dostopnejše delovanje pri učenju na spletu. Sistem se lahko poleg pridobivanja in izmenjave
podatkov ter različnih možnosti učenja razširi tudi z zahtevnejšo ponudbo, kot so svetovalno delo, preverjanje
in ugotavljanje znanja itn.

6. Izdelava načrta ukrepov in dejavnosti za razumevanje pojma »vseživljenjskost učenja«, za ozaveščanje o
pomenu vseživljenjskosti učenja in razvijanje ustreznega odnosa do učenja, ki obsega zlasti dejavnosti:
• krepitev zavedanja o koristih, ki jih prinaša učenje;
• razvijanje zavedanja ljudi o pravici do učenja in izobraževanja in soodgovornosti zanj;
• promoviranje vseživljenjskosti učenja kot temeljne življenjske vrednote.

7. Vpeljati in dodelati načine presojanja in razvijanja kakovosti izobraževanja na vseh ravneh formalnega
izobraževanja in v neformalnem izobraževanju z/s:
• usposabljanjem vodstev, strokovnih delavcev in učiteljev za presojanje dosežene ravni kakovosti in za razvoj
kakovosti,
• razvijanjem svetovalne pomoči izvajalcem pri razvoju kakovosti,
• vpeljevanjem in podpiranjem različnih načinov presojanja kakovosti,
• vpeljevanjem motivacijskih spodbud za bolj kakovostno delo,
• vpeljavo stimulativnega načina financiranja javnih programov po doseženi kakovosti,
• izpeljavo zunanjih evalvacij na različnih ravneh sistema (nacionalni, regionalni, ravni izvajalcev in
programov),
• ustvarjanjem razmer za zunanje presojanje kakovosti,
• podporo mednarodnim primerjalnim raziskavam o doseženih ravneh kakovosti na vseh ravneh sistema,
• vključevanjem v mednarodna strokovna omrežja in povezave s področja kakovosti izobraževanja,
• podporo raziskovalnemu delu o kakovosti izobraževanja.

8. Preprečevanje in zmanjševanje osipa v začetnem in nadaljevalnem, predvsem poklicnem in strokovnem
izobraževanju, z ustreznimi ukrepi. Ti potekajo na več ravneh: udeleženec, socialno okolje in institucija.
Obsegajo razvijanje dejavnosti in programov, in sicer:
• spremljanje gibanja šolske neuspešnosti in osipa, za kar je treba pripraviti metodologijo in jo sistemsko
umestiti;
• spodbujanje in vključevanje posameznikov v programe izobraževanja in učenja, kot so: svetovalna dejavnost
za izobraževanje, poklic in kariero, promocija izobraževalnih programov v sodelovanju s podjetji in drugimi
partnerji itn.;
• programi in dejavnosti za pomoč in podporo učeči se osebi pri učenju, kot na primer: svetovalna pomoč pri
učenju in pri drugih življenjsko zapletenih položajih; vrstniško tutorstvo; program Projektno učenje za mlade,
program Usposabljanje za življenjsko uspešnost (UŽU) – Most do izobrazbe, osebni izobraževalni načrt ipd.;
• usposabljanje izobraževalcev in drugih strokovnih delavcev s področja izobraževanja;
• spodbujanje in omogočanje medinstitucionalnega sodelovanja (tudi v različnih sektorjih, ministrstvih).

2/ Začetno izobraževanje

9. Zagotovitev možnosti za pridobitev in zviševanje ravni ključnih kompetenc in pismenosti že med začetnim
izobraževanjem. Mladim osipnikom in odraslim je treba omogočiti, da jih pridobijo in razvijejo pozneje, s
programi nadaljevalnega izobraževanja. (Glej Strateška jedra, točka 5.6.)
10. Vpeljevanje nekaterih stalno delujočih oblik podpore in spodbujanja kontinuitete vseživljenjskega učenja
in izobraževanja v vseh obdobjih življenja. Take oblike so: osebni načrti za učenje, potni list učenja in
izobraževanja, samouravnavanje učenja, osebna mapa dosežkov, posebne nagrade in priznanja za učenje itn.
za lastno učenje in tudi za podpiranje učenja drugih.
11. Razvijanje in vpeljevanje nacionalnega kvalifikacijskega ogrodja, ob upoštevanju evropskega okvirja
kvalifikacij.
12. Karierna vzgoja kot strateško prednostna dejavnost in del kurikula. Usposabljanje za to dejavnost naj bi bilo
medpanožno in/ali medpredmetno, program naj bi potekal na podiplomski stopnji (2. stopnja bolonjskega študija).

3/ Nadaljevalno izobraževanje

13. Zvišanje ravni pismenosti prebivalcev Slovenije – pri tem naj bi upoštevali nacionalne programe in strategije
za razvoj pismenosti.

14. Spodbujanje in zagotavljanje razvoja kakovosti izobraževanja odraslih s tem, da se:
• omogoči širjenje samoevalvacije v omrežju izvajalcev izobraževanja odraslih, krepi omrežje svetovalcev za
kakovost izobraževanja odraslih, promovira kakovostno delo z znaki kakovosti, s priznanji in z nagradami;
• zagotavljajo razmere za razvojno delo v praksi – usposabljanje, svetovanje, strokovna literatura, spletni in
drugi pripomočki ipd.;
• oblikujejo in vpeljejo celostni načini presojanja in razvijanja kakovosti v podsistemih izobraževanja odraslih
(npr. svetovalno omrežje …);
• spodbujajo izvajalci programov izobraževanja odraslih; omogoči naj se jim, da se povezujejo v projektih,
kjer bodo primerjalno presojali svojo kakovost, izmenjevali primere dobre prakse in vpeljevali nove načine
presojanja kakovosti;
• ob samoevalvacijah postopno vpeljujejo v sistem presojanja kakovosti elementi zunanje evalvacije, akreditacija
za delo v izobraževanju odraslih in se zagotovijo razmere za zunanje presojanje kakovosti v izobraževanju
odraslih.

15. Postavitev sistema za ugotavljanje in potrjevanje znanja, spretnosti in kompetenc (UPZ), pridobljenega z
različnimi vrstami in oblikami učenja – formalnega, neformalnega, aformalnega in priložnostnega. Izdelava
ustrezne metodologije, instrumentov, tehnik in prijemov. Sistem sestavljajo zlasti:
• razvoj kakovostnega in široko uporabnega ter javno priznanega sistema UPZ, ki bo omogočal tudi izkazovanje
temeljnih spretnosti in kompetenc, ki jih obvlada posameznik;
• razvoj različnih modelov in prijemov v UPZ ter njihovo umeščanje v različne institucionalne okvirje;
• razvijanje specializiranih središč za UPZ;
• sprejetje ustreznih formalnih in zakonskih rešitev za delovanje sistema;
• promoviranje uporabe sistema v različnih okoliščinah ter razvoj postopkov in opredelitev zahtev, ki jih morajo
izpolnjevati izvajalci v sistemu;
• ozaveščanje uporabnikov in izvajalcev o pomenu UPZ.

16. Razvijanje certifikatnega sistema za pridobivanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij in opredelitev zahtev, ki jih
morajo izpolnjevati izvajalci v sistemu.

17. Sistemska podpora razvijanju informacijskih in svetovalnih središč za izobraževanje odraslih (ISIO).
b/ DEJAVNOSTI, SPECIFIČNE ZA CILJE V SLOVENIJI (ki jih ET 2010 ne opredeljuje izrecno)
1/ Skupno za celotno strategijo

18. Proučitev in odprava ali ublažitev najrazvidnejših sistemskih pomanjkljivosti v vzgoji in izobraževanju v
Sloveniji, ki niso v skladu s Strategijo vseživljenjskosti učenja. (Glej zlasti Strateška jedra, točka 5.1.)

19. Reorganizacija upravljanja v vzgoji in izobraževanju, ki obsega:
• nadomestitev imena Ministrstvo za šolstvo in šport z imenom, ki bo vsebovalo vsaj enega od pojmov, ki
opredeljujejo temeljno področje delovanja Strategije vseživljenjskosti učenja, to sta izobraževanje in/ali
učenje;

• na državi ravni: ustanovitev strateškega sveta za vseživljenjsko učenje in zagotovitev dovolj zmogljivega in
kompetentnega organa za medresorsko usklajevanje;
• na regionalni in lokalni ravni: zagotovitev ustreznih upravnih enot za vseživljenjsko učenje.

20. Proučitev in sprejetje normativnih rešitev, ki bodo zagotavljale udejanjanje Strategije vseživljenjskosti učenja
tako na ravni države kot tudi na ravni regij in lokalne skupnosti. To so zlasti:
• priprava posebnega zakona za pospeševanje vseživljenjskosti učenja;
• prilagoditev zdajšnje zakonodaje zahtevam strategije (Ker vseživljenjsko učenje zadeva vsa področja delovanja,
mora biti ustrezno včlenjeno v celotno zakonodajo in tudi v nacionalne programe. To še posebno velja za
vzgojo in izobraževanje, regionalni razvoj in lokalno samoupravo, zaposlovanje in davčno zakonodajo.).

21. Proučitev zdajšnje organiziranosti javnih zavodov za razvojno svetovalno delo v vzgoji in izobraževanju po 28.
in 29. členu Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, in sicer:
• ugotoviti ustreznost zdajšnje organiziranosti z zornega kota strategije vseživljenjskosti učenja;
• pri tem oceniti tudi ustreznost in zadostnost zdajšnjih strokovnih in raziskovalnih zmogljivosti za posamezna
področja vzgoje in izobraževanja in predlagati spremembe, če so potrebne.

22. Proučitev in predložitev izrazja za področje vseživljenjskosti učenja in doseči ustrezno usklajenost na tem
področju v Sloveniji.

23. Izdelava nove »bele knjige« o vzgoji in izobraževanju, v kateri bodo upoštevani tudi cilji in strateške prvine
vseživljenjskosti učenja.

2/ Nadaljevalno izobraževanje

24. V fazi nadaljevalnega izobraževanja doseči ustrezno sistemsko umeščenost izobraževanja odraslih
(nadaljevalno izobraževanje) v primerjavi z začetnim (komplementarno področje v celotnem sistemu), in sicer
na večini področij sistemskega urejanja (upravljanje, zakonodaja, financiranje, razvoj omrežja izvajalcev in
programov ter infrastruktura).

25. Zagotovitev dovolj zmogljivega in kompetentnega organa (direktorata) na Ministrstvu za šolstvo in šport
za vodenje in usklajevanje razvoja nadaljevalnega izobraževanja (izobraževanja odraslih) na državni ravni.
Oblikovati oddelke (enote) za izobraževanje odraslih na drugih ključnih resorjih (ministrstvih), kot so Ministrstvo
za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvo za zdravje,
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Ministrstvo za
notranje zadeve, Ministrstvo za gospodarstvo, Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za obrambo in drugi.

26. Razvijanje pravičnega in učinkovitega sistema in modelov financiranja, v katerih bo ustrezno zastopan javni
interes za udejanjanje strategije vseživljenjskosti učenja, a tudi porazdelitev odgovornosti in stroškov med
partnerji (ustanove, javne uprave, socialni partnerji, podjetja, občinske organizacije …); doseči tudi večjo
vključenost delodajalcev. Opraviti raziskave in analize na tem področju. Sistemsko urediti financiranje
izobraževanja odraslih, kot področja vseživljenjskega učenja, tako na državni kot tudi na regionalni in lokalni
ravni. Razvijanje učinkovitejših modelov financiranja izobraževanja in učenja pri udejanjanju strategije
vseživljenjskosti učenja.

27. Podaljšanje Resolucije Nacionalnega programa izobraževanja odraslih (NPIO) do 2013 in verjetno za nekatere
elemente do leta 2023. Za zdaj je predvideno, da naj bi se končala leta 2010.

II. OLAJŠATI DOSTOP DO IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJA

1/ Skupno za celotno strategijo

28. Udejanjanje načela in strateške prvine »vsakemu človeku učenje po njegovi meri«. Razvoj različnih oblik,
načinov in poti, ki omogočajo uspešno udejanjanje tega načela in omogočajo izpeljavo te strateške prvine
vseživljenjskosti učenja in doseganje njenih ciljev. (Strateška jedra, točki 5.4, 5.5)

29. Načrt za razvoj celotnega omrežja izvajalcev (javne organizacije, koncesionarji, druge organizacije), učnih
programov in drugih priložnosti za učenje, s katerim se ustvarjajo mostovi in poti med različnimi deli obstoječih
sistemov (omrežja), da bi se zboljšala njihova povezanost in dostopnost in povečale priložnosti za vseživljenjsko
učenje. (Glej Strateška jedra, točka 5.2.) Usmerjanje razvoja izobraževalne ponudbe (omrežje programov,
ustanov) za doseganje ciljev in prednostnih usmeritev v Operativnem programu razvoja človeških virov in
Operativnem programu krepitve regionalnih razvojnih potencialov. Povezovanje formalnega in neformalnega
izobraževanja in učenja v izobraževanju odraslih.

30. Reformiranje visokošolskega izobraževanja. Pri tem je treba nameniti posebno pozornost:
• spremembam v skladu s priporočili Bolonjske deklaracije;
• celostni prenovi univerze s povečanjem števila ponudnikov, večjo prilagodljivostjo potrebam gospodarstva,
večjo kakovostjo in konkurenco;
• zagotavljanju kakovosti in razvoju kakovostnih programov; vzpostavitvi mednarodno primerljivega sistema
zagotavljanja kakovosti v visokem izobraževanju;
• modernizaciji, inovaciji – npr. kombiniranemu izobraževanju z uporabo IKT; učenje na daljavo;
• upoštevanju potreb uporabnikov (sodelovanje s podjetji in industrijo, zboljševanje konkurenčnosti,
izobraževanje za trajnostni razvoj);
• priznavanju znanja, pridobljenega z neformalnim izobraževanjem in priložnostnim učenjem; omogočanju
dostopa netradicionalnim udeležencem;
• vpeljavi prožnejših možnosti za izpeljavo visokošolskega študija, alternativnih študijskih poti, deformaliziranju
poteka in organizaciji visokošolskega študija. (Glej Visokošolsko izobraževanje, točka 6.3.)

31. Reformiranje (posodabljanje) kurikula in učnih programov. Proučitev, kako so v zdajšnjih vzgojno-izobraževalnih
programih, katalogih znanja in učnih načrtih šol upoštevane prvine vseživljenjskosti učenja in koliko ustvarjajo
možnosti zanj. V skladu z ugotovitvami posodobiti programe in kataloge znanja.
2/ Začetno izobraževanje

32. Preoblikovanje začetnega izobraževanja in šolanja po vsebini in načinih izpeljave, upoštevajoč poglavitne
prvine strategije vseživljenjskosti učenja. (Glej Izhodišča in podlage za strategijo, točka 3.2.) Spreminjanje
pretoge šolskoinstitucionalne in tradicionalne pedagoško-didaktične organiziranosti izobraževanja in
pospešitev (tudi z zgledi dobre prakse) razvoja in vpeljave didaktičnih in metodičnih izobraževalnih in učnih
strategij, ki izhajajo iz filozofije, ciljev in značilnosti vseživljenjskosti učenja in ga podpirajo.
• včlenjevanje prvin strategije vseživljenjskosti učenja v kurikule;
• razvijanje omrežja inovativnih šol.

33. Razvoj različnih oblik in kurikulov za predšolsko vzgojo. Nove oblike in programi, poudarek na razvijanju
motivacije, radovednosti in vedoželjnosti, pozitivnih stališč in odnosa do znanja in učenja nasploh, do lastne
kompetentnosti in osebnostne rasti, samopodobe, zmožnosti in pripravljenosti angažirati se, nekaj narediti s pridobljenimi spretnostmi in znanjem. Poudarek na iskanju, raziskovanju, razvijanju interesov, ustvarjalnosti,
veselju do učenja in delovanja, zgodnjem razvoju pismenosti in »ključnih kompetenc«, podlagi za samostojno
učenje, učiti se učiti. Usmerjanje otroka v vseživljenjsko učenje.

34. Proučitev vključenosti predšolskih otrok v organizirano predšolsko vzgojo in predlaganje ustreznih ukrepov.

35. Proučitev in opredelitev načinov za umestitev ključnih prvin vseživljenjskosti učenja v kurikule in prenovo
programov formalnega izobraževanja in vzgoje.

36. Strateški načrt za udejanjanje spoznanj o inkluzivni vzgoji in izobraževanju za otroke in odrasle s posebnimi
potrebami v praksi. Drugi ukrepi za izenačevanje možnosti za uspešno vseživljenjsko učenje in izobraževanja
oseb s posebnimi potrebami.

37. Ustanavljanje in organiziranje centrov za razvoj kariere (kariernih centrov) na vseh osnovnih in srednjih šolah
ter na univerzah; centri bodo omogočali posamezniku učinkovito načrtovanje njihovega izobraževanja in
razvoja kariere.

38. Razbremenitev kurikulov šol in visokošolskih programov zahtev po vključevanju novih vsebin in novih
spretnosti; racionalno prerazporediti nekatere manj pomembne vsebine na poznejše stopnje, faze in programe
izobraževanja.

39. Razviti instrumente evalvacije in samoevalvacije kakovosti vzgoje in izobraževanja, ki vključujejo prvine
vseživljenjskosti učenja in utemeljujejo tudi dimenzijo vseživljenjskosti učenja. Izpeljava: projekt dodana
vrednost; instrumenti samoevalvacije (zgledi dobre prakse); instrumenti ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti
– kazalniki kakovosti zunanje evalavacije.

3/ Nadaljevalno izobraževanje

40. Pregled in opredelitev programov in omrežij, ki jih nacionalni programi opredeljujejo kot javno dobro ali javno
službo (programi, namenjeni prikrajšanim skupinam odraslih, in programi, namenjeni razvijanju pismenosti
in ključnih kompetenc). Opredeliti, kaj so javne organizacije v izobraževanju odraslih, in narediti načrt za
oblikovanje in razvoj njihovega omrežja.

41. Podpora programskemu združevanju različnih javnih organizacij v lokalnih okoljih, da bi tako zagotovili bolj
celostno ponudbo programov in dostopnost izobraževanja vsemu prebivalstvu.

42. Izdelava načrta za postopno oblikovanje in nenehno zboljševanje kakovostne in prožne ponudbe možnosti in
okoliščin za nenehno učenje, izobraževanje in usposabljanje.

43. Proučitev in razvoj spodbud za posameznika, da vse življenje pridobiva in spopolnjuje svoje znanje in spretnosti
ne le s tem, da zvišuje raven svoje izobrazbe in kvalifikacij (razsežnost trajanja), temveč tudi, da na doseženi
ravni izobrazbe širi svoje znanje in spretnosti z različnimi vsebinami (razsežnost širine).

44. Izdelava metodologije za pripravo izvirnih programov, ki so narejeni posebej za odrasle in upoštevajo značilnosti,
potrebe in možnosti odraslih oseb ter niso le bolj ali manj mehanično prilagojeni na podlagi programov za
otroke in mladino, v želji, da bi bili programi enakovredni.

45. Ukrepi za zmanjševanje ali odpravljanje ovir, ki preprečujejo ali zmanjšujejo odraslim vključevanje
vizobraževanje in/ali učenje: 1/ situacijske (npr. pomanjkanje časa, stroški izobraževanja, družinske razmere,
oddaljenost od kraja izobraževanja); 2/ institucijske (neustrezna ponudba, vpisne zahteve, organiziranost
izobraževanja, pomanjkljiva informiranost itn.); 3/ dispozicijske (premajhno zaupanje vase, predsodki – npr. sem prestar, strah pred neuspehom, nezadostne učne navade, slabo razvita pismenost, občutek premajhne
zmožnosti za učenje, premalo zanimanja, stališča in odnos do izobraževanja in učenja itn.).

46. Omogočanje »druge priložnosti za izobraževanje« kot neodtujljive pravice v fazi nadaljevalnega izobraževanja
tistim odraslim, ki niso imeli ustreznih možnosti za izobraževanje in študij v fazi začetnega izobraževanja. To
izobraževanje spodbuja država z aktivno politiko in financiranjem ter opustitvijo togih administrativnih zahtev.

47. Centri za vseživljenjsko učenje (CVŽU) – modeli in merila za njihovo delovanje, lokalne posebnosti, usklajevanje
dejavnosti (menjava spoznanj in izkušenj, skupne razvojne možnosti itn.). Proučitev in opredelitev vlog države,
lokalnih skupnosti in regij pri delovanju CVŽU.

48. Učenje in izobraževanje za izobraževalno prikrajšane skupine; v tem posebej proučitev možnosti za odrasle
osebe s posebnimi potrebami (npr. osebe z zaostanki in primanjkljaji v duševnem razvoju, osebe po poškodbi
glave, z afazijami itn.). Pozornost prikrajšanim skupinam, da »ne padejo skozi sito«. Upoštevati načelo o
enakih možnosti v sistemu izobraževanja in usposabljanja. Medtem ko je začetno izobraževanje teh oseb kar
dobro urejeno, v nadaljevalnem izobraževanju (pri izobraževanju odraslih) sistemska skrb za njihovo učenje in
izobraževanje po zdajšnji sistemski ureditvi preneha.

Ukrepi za povečanje dostopa za prikrajšane skupine prebivalcev, pri tem zlasti:
• omogočanje dostopa do učenja manj izobraženim odraslim, odraslim s slabimi pisnimi dosežki, ki se najmanj
udeležujejo ponujenih možnosti izobraževanja, starejšim in manj kvalificiranim delavcem itn.;
• razvijanje ustreznih modelov poučevanja in učenja za te skupine (e-učenje, učenje na daljavo);
• spodbujanje računalniške pismenosti (vpeljevanje posebnih prijemov, nakup posebne opreme ipd.);
• dostopnost omrežja javnih organizacij in programov za izobraževanje;
• priznavanje dosežkov neformalnega in priložnostnega učenja;
• okrepljena svetovalna dejavnost.

49. Posebne spodbude in ukrepi za povečevanje udeležbe nekaterih skupin prebivalstva. Spodbude so lahko
materialne in nematerialne (psihološke, moralne). Materialne spodbude, na primer:
• individualni izobraževalni računi, ti ljudi spodbujajo, da prispevajo k stroškom lastnega učenja s posebnimi
naložbami in z varčevanjem; to posledično pritegne dodatne ali enako visoke subvencije in podpore iz javnih
in zasebnih finančnih virov;
• čeki za učenje;
• davčne olajšave;
• šolnine;
• financiranje različnih izvajalcev, centrov VŽU itn., da se spodbudi nastajanje čim raznovrstnejših učnih
priložnosti.
Prikazati in razčleniti zglede dobre prakse na tem področju.

50. Spodbuditi vključevanje starejših ,odraslih v programe:
• ki prinašajo nove spretnosti in novo znanje za omogočanje vključitev v družbeni in gospodarski razvoj; razvoj
integriranih programov za zaposlovanje starejših, uveljavljanje aktivnega staranja in vseživljenjskega učenja
(npr. medgeneracijske inštruktorske in mentorske sheme);
• za udejanjanje najrazličnejših osebnih interesov, brez poklicne ali kakšne druge prisile.
(Glej Strategija VŽU, točka 6.2.)

51. Za sistematično izobraževanje starejših odraslih je treba razviti omrežje univerz za tretje življenjsko obdobje
in ustrezne možnosti za učenje in izobraževanje v domovih za starejše odrasle. Te potrebe se povečujejo v
skladu z naraščanjem deleža starejšega prebivalstva. Razvoj omrežja podpreti z javnimi sredstvi.

III. ODPIRANJE SISTEMOV IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJA V ŠIRŠE OKOLJE
1/ Skupno za celotno strategijo

52. Zagotovitev pravičnosti in učinkovitosti pri izpeljevanju strategije vseživljenjskosti učenja; to bo omogočilo optimalno
upoštevanje »humanistične« in »ekonomistične« smeri razmišljanja, usmerjanja in udejanjanja vseživljenjskosti
učenja. Doseči ravnotežje med vlaganjem v izobraževanje in učenje za zboljševanje človeškega kapitala ter
vlaganjem v izobraževanje in učenje za osebni razvoj in dejavno demokratično državljanstvo; oblikovanje celostne
izobraževalne politike, ki mora povezovati gospodarski interes z družbenimi in kulturnimi cilji.

53. Krepitev nevladnega sektorja (nevladnih organizacij, organizacij civilne družbe). Država na tem področju
ustvarja in krepi partnerske odnose kot eno svojih prednostnih nalog.

54. Krepitev vloge in odgovornosti vseh socialnih partnerjev pri udejanjanju strategije vseživljenjskosti učenja.

55. Promocija vseživljenjskosti učenja. Sprejetje in udejanjanje načrta dejavnosti in sredstev za promocijo na tem
področju.

56. Zagotovitev kakovostnega razvojnega in raziskovalnega dela, posebno za izobraževanje odraslih in
visokošolsko izobraževanje, ki sta zdaj šibko razvita. Izdelati pregled razvojnoraziskovalnih nalog in jih
razpisati. Za raziskovanje in spremljanje vseživljenjskosti učenja je treba vpeljati statistično spremljanje in
razviti in določiti standardne kazalnike za spremljanje uresničevanja strategije. Dodeljevanje koncesij za
opravljanje raziskovalne dejavnosti.

2/ Začetno izobraževanje

57. Poklicno izobraževanje in usposabljanje. Sistemski ukrepi za zboljšanje kakovosti in povečanje privlačnosti
poklicnega izobraževanja, ki obsegajo zlasti: razvoj kurikula, prožnost, možnosti prestopanja, omogočanje
lažjega dostopa do visokošolskega izobraževanja, optimalno razmerje med splošnim in poklicnim
znanjem, dostop do vajeništva, svetovanje in usmerjanje, priznavanje znanja, pridobljenega z neformalnim
izobraževanjem.

58. Postavitev učinkovitega in regionalno uravnoteženega omrežja poklicnih in strokovnih šol; spodbuditev
povezovanja šol in delodajalcev in izdelava pregleda poglavitnih interesov na posameznem območju (v
preteklosti znano kot ustanavljanje »razvojnih koalicij«) ter nadgraditev sistema socialnega partnerstva, to pa
bo mesto za zbiranje, vrednotenje in realizacijo tako potreb delojemalcev in delodajalcev kot tudi potreb in
interesov posameznikov, izobraževalnih institucij in lokalne skupnosti; povezanost s trgom dela.

59. Oblikovanje visokošolskih študijskih programov v skladu z evropskimi smernicami, kar bo omogočalo večjo
izmenjavo študentov med državami.

3/ Nadaljevalno izobraževanje

60. Izdelava načrta za razvijanje učenja kot temeljnega vira in gonilne sile za razvoj lokalnih in regionalnih območij
ter znotraj teh tudi za razvoj socialnih omrežij. V tem ustvarjati podlage in okoliščine za razvijanje »učeče se
družbe« in »družbe, ki temelji na znanju«.

61. Povezati lokalne in regionalne oblasti, državo (iz proračuna ali sredstev iz skladov Evropske unije) ter druge
partnerje, lahko tudi zasebni kapital, npr. podjetja, organizacije in/ali nevladni sektor, da skupaj zagotovijo
sredstva za vseživljenjsko učenje, tako da bo to postalo sestavni del lokalnih in regionalnih politik in
programov.

62. Uskladitev ponudbe programov izobraževanja in usposabljanja s potrebami gospodarstva, trga dela in
posameznikov. Reforma izobraževanja in usposabljanja mora upoštevati:
• intenzivnejše vključevanje gospodarstva in delodajalcev pri opredeljevanju njihovih potreb po izobraževanju;
• prožnejše oblikovanje in razvoj učnih programov;
• inovativne metode;
• s kakovostnimi programi povečati privlačnost poklicnega in strokovnega izobraževanja;
• usposabljanje učiteljev in izvajalcev programov;
• podaljšanje obdobja praktičnega usposabljanja dijakov in vajencev v podjetjih in pri obrtnikih;
• modulske programe, ki omogočajo pridobitev poklicne kvalifikacije;
• krepitev dejavnosti usposabljanja v podjetjih in pri obrtnikih;
• začetno in nadaljnje usposabljanje učiteljev in izvajalcev programov,
• možnosti za usposabljanje ob delu in v podjetjih.
• ustvarjanje razmer za povezovanje šol z gospodarstvom na lokalni in regionalni ravni.

63. Razvojni projekt: izobraževanje zaposlenih v podjetjih in organizacijah. Podrobneje opredeliti in razčleniti
različne nove možnosti učenja za zaposlene. Možnosti/zgledi:
• vpeljati sistem stalne evalvacije znanja in spretnosti zaposlenih;
• odpravljanje ali zmanjševanje neenakosti pri dostopu do tistega izobraževanja, ki ga ponuja delodajalec;
• razvoj in vpeljevanje modelov za starejše zaposlene za pripravo na aktivno staranje;
• zagotoviti delež sredstev od dobička za učenje, izobraževanje in razvoj delavcev;
• organizacija omogoča zaposlenim v času, ko so na porodniškem (starševskem) dopustu ali tik preden se spet
vrnejo na delo, posodabljanje znanja in spretnosti;
• sistem, s katerim se delavec, ki je na izobraževanju, začasno nadomesti z brezposelnim delavcem (program,
ki ga imenujejo »krožno zaposlovanje«, v tujini »job rotation«);
• zaposlitev za krajši delovni čas, ne samo zaradi razlogov, ki so povezani z družino, temveč tudi zaradi
nadaljevanja izobraževanja;
• metoda (sistem), ki omogoči zaposlenemu, da spozna svoje strokovne in osebne sposobnosti, motivacijo in
zmožnosti (bilanca sposobnosti), da bi lahko pospešil tako svoje strokovne kot tudi izobraževalne načrte in
kariero; cilj ni formalno priznavanje sposobnosti zaradi kvalifikacije;
• omogočiti posameznikom, da upravljajo svoje »zbirne mape učnih in strokovnih dosežkov« (portfelje) ter
hkrati širše prikažejo učne dosežke, kadar je potrebno;
• nadomestilo plače podjetju, ki omogoča izobraževanje manj izobraženih zaposlenih med delovnim časom;
• spodbude za delodajalce za vlaganje v izobraževanje in usposabljanje manj izobraženih in premalo
usposobljenih zaposlenih;
• omogočiti delovanje medfunckionalnih/medorganizacijskih timov in pospešiti prenašanje znanja z
grozdenjem;
• sistem napredovanja pri delu povezati s stalnim izobraževanjem in usposabljanjem;
• vpeljati sistem stalne evalvacije znanja in spretnosti;
• delovna mesta oblikovati tako, da se spodbuja ustrezna raba pismenosti, znanja in spretnosti.
64. Proučitev in izdelava različnih mehanizmov, davčne politike, spodbujanje vlaganj v vseživljenjsko učenje ipd.,
da bi omogočili učečim se lažje vključenje v različne oblike učenja ter spodbudili njihovo izobraževanje in usposabljanje. Pri davku od dobička pravnih oseb je treba identificirati stroške in vpeljati davčne olajšave za
izobraževanje.

65. Vzpostavitev spodbujevalnih mehanizmov za izobraževanje in usposabljanje tudi s pomočjo kadrovskih in
regijskih štipendijskih shem in posojil ter sklada za razvoj kadrov.

66. V visokem šolstvu je potrebna usmeritev v projekte, s katerimi bomo v Sloveniji:
• proučili/podprli nastajanje novih visokošolskih institucij;
• vzpostavili mednarodno primerljiv sistem zagotavljanja kakovosti v visokem šolstvu;
• nadaljevali razvijanje kakovostnih programov visokošolskega izobraževanja;
• izpeljali projekte, ki bodo omogočali odpiranje visokošolskih institucij v okolje in okrepili delovanje visokošolskih
ustanov na področjih, povezanih s potrebami gospodarstva;
• zasnovali projekte, ki bodo spodbudili prehajanje osebja med visokim šolstvom, gospodarstvom in raziskovalnim
prostorom in mednarodno mobilnost strokovnjakov;
• zboljšali povezanost z gospodarstvom in širšim okoljem pri podiplomskem študiju. Problemi, ki zahtevajo
proučitev, da bi dosegli zboljšanje:
• nov sistem proračunskega sofinanciranja, ki olajšuje vpis in spodbuja sodelovanje in oblikovanje mrež med
slovenskimi univerzami, višješolskimi ustanovami, raziskovalnimi inštituti in tujimi izobraževalnimi ustanovami;
• še vedno preveč razdrobljeni podiplomski programi, ki niso dovolj povezani z gospodarstvom (to velja zlasti
za razvoj raziskovalnega potenciala – pri študentih in delodajalcih – in za prehajanje visoko usposobljenih
raziskovalcev v gospodarstvo, pa tudi za ustvarjanje in prenašanje novega znanja);
• pomanjkanje finančnih in organizacijskih spodbud iz gospodarstva;
• nabor študijskih programov je preveč omejen, zlasti v podiplomskem specialističnem študiju.

67. Na državni ravni naj bi podprli vpeljevanje in razvoj učečih se organizacij bodisi s promocijo podjetij, ki vlagajo
v učenje svojih zaposlenih, bodisi s podporo standarda »vlagatelji v ljudi« v Sloveniji. Učeče se organizacije
– v njih postane učenje poglavitno organizacijsko načelo za razvijanje poslovne strategije in uspešnosti.
Integralni del razvoja učečih se organizacij je ustvarjalni in inovativni način vlaganja v ljudi ter oblikovanje
učnega ozračja in takšnega poslovnega okolja, v katerem bodo posamezniki motivirani za izkazovanje in
prenašanje tudi svojega skritega (tihega) znanja (»tacit knowledge«).

68. V vsaki lokalni skupnosti je treba poskrbeti za temeljno organizacijsko infrastrukturo in vsaj eno organizacijo,
ki bi opravljala ustrezne dejavnosti za izobraževanje odraslih.

69. Aktiviranje virov regionalnih in lokalnih oblasti v podporo vseživljenjskemu učenju. Razvijati in vključevati
organizacije in združenja civilne družbe, ki zelo pospešujejo udeležbo v izobraževanju in učenju. Dobro
je, da pri izpeljavi vseživljenjskega učenja sodelujejo različni partnerji, tako na lokalni kot na nacionalni in
mednarodni ravni (npr. podjetja, zbornice, zavod za zaposlovanje, nevladne, razvojne, izobraževalne in druge
organizacije). Prostovoljske organizacije imajo pomembno vlogo pri vnašanju učenja v življenje skupnosti.

70. Načrtovanje partnerstva v skupnosti za omogočanje učinkovitejšega skupnega dela javnih, zasebnih,
prostovoljskih in drugih organizacij in teles; delujejo kot krovna omrežja, v katerih se usklajujejo drugi načrti
v skupnosti. Takšno vlogo lahko zagotovijo centri vseživljenjskega učenja, ki bi morali v svoje upravljanje
pritegniti vse ključne regionalne partnerje. Njihovo delovanje je smotrno opredeliti tako v najširših državnih
zakonskih aktih (npr. ustava) kot v zakonodaji o lokalnih skupnostih. Umestitev centrov vseživljenjskega
učenja na lokacijah, kjer se zbirajo ljudje.

71. Oblikovati modele za delitev stroškov za nadaljnje strokovno spopolnjevanje med delodajalcem, državo in
drugimi partnerji.

72. Načrt, kako koristno uporabiti posebne izkušnje in znanje starejših ljudi in jim omogočiti vloge mentorjev,
partnerjev in spodbujevalcev mladih pri učenju, bodisi v vsakdanjem življenju bodisi v podjetjih in organizacijah
(npr. delo s pripravniki, stažisti, na novo zaposlenimi, brezposelnimi). Takšne možnosti lahko uporabijo učeče
se organizacije ter tako pripomorejo k večji dejavnosti starostnikov in sožitju generacij.

73. Izdelati pregled možnosti za povezovanje strategije vseživljenjskosti učenja z nacionalnimi programi in strategijami,
ki so bili v Sloveniji že sprejeti: NP pismenosti, NP visokošolskega izobraževanja, NP razvoja trga dela in zaposlovanja;
strategija razvoja družbe z velikim deležem starega prebivalstva; programi mobilnosti CMEPIUS in drugimi.

74. Mobilnost pri izobraževanju in zaposlovanju v Evropski uniji – v sistemu izobraževanja in usposabljanja za
Europas – in v Sloveniji.

PREGLED DEJAVNOSTI
S SKRAJŠANIMI GESLI

IZBOLJŠANJE KAKOVOSTI IN UČINKOVITOSTI SISTEMOV IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJA
a/ CILJI V SKLADU Z DOKUMENTOM EU – ET 2010
1/ Skupno za celotno strategijo
1. MINIMALNI PRAG ZNANJA
2. INFRASTRUKTURA
3. USPOSABLJANJE UČITELJEV
4. RAZVIJANJE E-TEHNOLOGIJE
5. NOVA UČNA OKOLJA Z UPORABO IKT
6. SPREJEMANJE POJMA »VSEŽIVLJENJSKOST UČENJA«
7. KAKOVOST IZOBRAŽEVANJA
8. PREPREČEVANJE OSIPA V IZOBRAŽEVANJU
2/ Začetno izobraževanje
9. PRIDOBITEV KLJUČNIH KOMPETENC IN PISMENOSTI
10. PODPORA IN SPODBUDE ZA KONTINUITETO VŽU
11. RAZVOJ NACIONALNEGA KVALIFIKACIJSKEGA OGRODJA
12. USPOSABLJANJE ZA KARIERNO VZGOJO
3/ Nadaljevalno izobraževanje
13. ZVIŠEVANJE RAVNI PISMENOSTI ODRASLIH
14. RAZVOJ KAKOVOSTI IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH
15. SISTEM ZA UGOTAVLJANJE IN POTRJEVANJE ZNANJA
16. CERTIFIKATNI SISTEM ZA PRIDOBIVANJE NPK
17. SISTEMSKA UREDITEV ISIO
b/ CILJI, SPECIFIČNI ZA SLOVENIJO (ki jih ET 2010 ne opredeljuje izrecno)
1/ Skupno za celotno strategijo
18. ODPRAVA POMANJKLJIVOSTI PRI SISTEMSKI UREDITVI
19. REORGANIZACIJA UPRAVLJANJA
20. NORMATIVNE REŠITVE
21. ORGANIZIRANOST JAVNIH ZAVODOV ZA RAZVOJ IN SVETOVANJE
22. IZRAZJE
23. NOVA BELA KNJIGA O VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU
2/ Nadaljevalno izobraževanje
24. SISTEMSKA UREDITEV IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH
25. UPRAVNE ENOTE ZA NADALJEVALNO IZOBRAŽEVANJE
26. SISTEM IN MODELI FINANCIRANJA
27. RESOLUCIJA NPIO
II OLAJŠATI DOSTOP DO IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJA
1/ Skupno za celotno strategijo
28. VSAKEMU UČENJE PO NJEGOVI MERI
29. CELOSTNO OMREŽJE IZVAJALCEV
30. REFORMIRANJE VISOKOŠOLSKEGA IZOBRAŽEVANJA
31. REFORMA KURIKULA IN UČNIH PROGRAMOV
2/ Začetno izobraževanje
32. RAZVOJ IZOBRAŽEVALNIH IN UČNIH STRATEGIJ
33. RAZVOJ RAZLIČNIH OBLIK IN KURIKULOV ZA PREDŠOLSKO VZGOJO
34. VKLJUČENOST PREDŠOLSKIH OTROK V ORGANIZIRANO PREDŠOLSKO VZGOJO
35. UMESTITEV KLJUČNIH PRVIN VSEŽIVLJENJSKOSTI UČENJA V KURIKULE
36. INKLUZIVNA VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE ZA OTROKE S POSEBNIMI POTREBAMI
37. CENTRI ZA RAZVOJ KARIERE
38. VSEBINSKA RAZBREMENITEV KURIKULOV ŠOL IN VISOKOŠOLSKIH PROGRAMOV
39. EVALVACIJA IN SAMOEVALVACIJA KAKOVOSTI
3/ Nadaljevalno izobraževanje
40. JAVNI PROGRAMI IN OMREŽJA V IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH
41. PROGRAMSKO ZDRUŽEVANJE JAVNIH ORGANIZACIJ
42. KAKOVOSTNA IN PROŽNA PONUDBA
43. SPODBUDE ZA POSAMEZNIKA
44. METODOLOGIJA ZA PRIPRAVO PROGRAMOV
45. ODPRAVLJANJE OVIR ZA IZOBRAŽEVANJE/UČENJE
46. DRUGA PRILOŽNOST ZA IZOBRAŽEVANJE
47. CENTRI ZA VSEŽIVLJENJSKO UČENJE
48. IZOBRAŽEVALNO PRIKRAJŠANE SKUPINE
49. ZVIŠEVANJE UDELEŽBE CILJNIH SKUPIN
50. VKLJUČEVANJE STAREJŠIH ODRASLIH V PROGRAME
51. OMREŽJE UNIVERZ ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE
III ODPIRANJE SISTEMOV IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJA V ŠIRŠE OKOLJE
1/ Skupno za celotno strategijo
52. PRAVIČNOST IN UČINKOVITOST PRI VSEŽIVLJENJSKEM UČENJU
53. NEVLADNI SEKTOR
54. SOCIALNI PARTNERJI
55. PROMOCIJA VSEŽIVLJENJSKOSTI UČENJA
56. RAZVOJNO IN RAZISKOVALNO DELO
2/ Začetno izobraževanje
57. POKLICNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE
58. OMREŽJE POKLICNIH IN STROKOVNIH ŠOL
59. VISOKOŠOLSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI – IZMENJAVA ŠTUDENTOV
3/ Nadaljevalno izobraževanje
60. UČENJE ZA RAZVOJ LOKALNIH OBMOČIJ IN SOCIALNIH OMREŽIJ
61. POVEZAVA PARTNERJEV ZA VSEŽIVLJENJSKO UČENJE NA LOKALNI RAVNI
62. USKLADITEV PONUDBE S POTREBAMI GOSPODARSTVA
63. IZOBRAŽEVANJE ZAPOSLENIH V PODJETJIH IN ORGANIZACIJAH
64. DAVČNA POLITIKA, SPODBUDE ZA UČENJE
65. ŠTIPENDIJSKE SHEME, POSOJILA
66. PROJEKTI V VISOKEM ŠOLSTVU
67. UČEČE SE ORGANIZACIJE
68. INFRASTRUKTURA V LOKALNI SKUPNOSTI
69. VIRI LOKALNIH OBLASTI
70. CENTRI VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA V SKUPNOSTI – KROVNA OMREŽJA
71. MODELI ZA DELITEV STROŠKOV
72. UPORABA IZKUŠENJ IN ZNANJA STAREJŠIH LJUDI
73. POVEZOVANJE STRATEGIJE VSEŽIVLJENJSKOSTI UČENJA Z NACIONALNIMI PROGRAMI
74. MOBILNOST PRI IZOBRAŽEVANJU IN ZAPOSLOVANJU

3 PREGLED DEJAVNOSTI ZA UDEJANJANJE OPERATIVNEGA NAČRTA STRATEGIJE
3.1 Udejanjanje operativnega načrta po načinu izpeljave

Zap. št. dejavnosti v operativnem načrtu

1. Ukrepi Vlade z normativnimi rešitvami in odločitvami
1 INFRASTRUKTURA 2
2 USPOSABLJANJE ZA KARIERNO VZGOJO 12
3 SISTEM ZA UGOTAVLJANJE IN POTRJEVANJE ZNANJA 15
4 SISTEMSKA UREDITEV INFORMACIJSKO-SVETOVALNIH SLUŽB ZA IO 17
5 ODPRAVA POMANJKLJIVOSTI PRI SISTEMSKI UREDITVI 18
6 REORGANIZACIJA UPRAVLJANJA 19
7 NORMATIVNE REŠITVE 20
8 ORGANIZIRANOST JAVNIH ZAVODOV 21
9 SISTEMSKA UREDITEV IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH 24
10 UPRAVNE ENOTE ZA NADALJEVALNO IZOBRAŽEVANJE 25
11 RESOLUCIJA NACIONALNEGA PROGRAMA IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH 27
12 CELOSTNO OMREŽJE IZVAJALCEV 29
13 JAVNI PROGRAMI IN OMREŽJA ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH 40
14 DRUGA PRILOŽNOST ZA IZOBRAŽEVANJE 46
15 OMREŽJE UNIVERZ ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE 51
16 NEVLADNI SEKTOR 53
17 SOCIALNI PARTNERJI 54
18 POKLICNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE 57
19 OMREŽJE POKLICNIH IN STROKOVNIH ŠOL 58
20 VISOKOŠOLSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI PO SMERNICAH EU 59
21 PARTNERSTVO ZA VŽU NA LOKALNI RAVNI 61
22 DAVČNA POLITIKA, SPODBUDE ZA UČENJE 64
23 ŠTIPENDIJSKE SHEME, POSOJILA 65
24 INFRASTRUKTURA V LOKALNI SKUPNOSTI 68
25 VIRI LOKALNIH OBLASTI 69
26 MOBILNOST PRI IZOBRAŽEVANJU IN ZAPOSLOVANJU 74
2. Naloga strokovnih ustanov ali služb
1 MINIMALNI PRAG ZNANJA 1
2 USPOSABLJANJE UČITELJEV 3
3 RAZVIJANJE E-TEHNOLOGIJE 4
4 NOVA UČNA OKOLJA Z UPORABO IKT 5
5 PRIDOBITEV KLJUČNIH KOMPETENC IN PISMENOSTI 9
6 PODPORA IN SPODBUDE ZA KONTINUITETO VŽU 10
7 RAZVOJ NACIONALNEGA KVALIFIKACIJSKEGA OGRODJA 11
8 USPOSABLJANJE ZA KARIERNO VZGOJO 12
9 ZVIŠEVANJE RAVNI PISMENOSTI ODRASLIH 13
10 RAZVOJ KAKOVOSTI IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH 14
11 CERTIFIKATNI SISTEM ZA PRIDOBIVANJE NPK 16
12 NORMATIVNE REŠITVE 20
13 NOVA BELA KNJIGA O VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU 23
14 UPRAVNE ENOTE ZA NADALJEVALNO IZOBRAŽEVANJE 25
15 CELOSTNO OMREŽJE IZVAJALCEV 29
16 JAVNI PROGRAMI IN OMREŽJA ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH 40
17 PROGRAMSKO ZDRUŽEVANJE JAVNIH ORGANIZACIJ 41
18 METODOLOGIJA ZA PRIPRAVO PROGRAMOV 44
19 ODPRAVLJANJE OVIR ZA IZOBRAŽEVANJE / UČENJE 45
20 DRUGA PRILOŽNOST ZA IZOBRAŽEVANJE 46
21 IZOBRAŽEVALNO PRIKRAJŠANE SKUPINE 48
22 VKLJUČEVANJE STAREJŠIH ODRASLIH V PROGRAME 50
23 OMREŽJE UNIVERZ ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE 51
24 PROMOCIJA VŽU 55
25 RAZVOJNO IN RAZISKOVALNO DELO 56
26 OMREŽJE POKLICNIH IN STROKOVNIH ŠOL 58
27 VISOKOŠOLSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI PO SMERNICAH EU 59
28 UPORABA IZKUŠENJ IN ZNANJA STAREJŠIH LJUDI 72
29 POVEZOVANJE STRATEGIJE VŽU Z NACIONALNIMI PROGRAMI 73
3. Raziskovalna naloga
1 MINIMALNI PRAG ZNANJA 1
2 ODPRAVA POMANJKLJIVOSTI PRI SISTEMSKI UREDITVI 18
3 IZRAZJE 21
4 VKLJUČENOST OTROK V PREDŠOLSKO VZGOJO 34
5 VSEBINSKA RAZBREMENITEV KURIKULOV 38
6 SPODBUDE ZA POSAMEZNIKA 43
7 PRAVIČNOST IN UČINKOVITOST PRI VŽU 52
9 MODELI ZA DELITEV STROŠKOV 71
Razvojno-raziskovalni projekt
1 NOVA UČNA OKOLJA Z UPORABO IKT 5
2 SPREJEMANJE POJMA »VSEŽIVLJENJSKOST UČENJA« 6
3 KAKOVOST IZOBRAŽEVANJA 7
4 PREPREČEVANJE OSIPA V IZOBRAŽEVANJU 8
5 SISTEM ZA UGOTAVLJANJE IN POTRJEVANJE ZNANJA 15
6 ORGANIZIRANOST JAVNIH ZAVODOV 21
7 SISTEMSKA UREDITEV IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH 24
8 SISTEM IN MODELI FINANCIRANJA 26
9 VSAKEMU UČENJE PO NJEGOVI MERI 28
10 CELOSTNO OMREŽJE IZVAJALCEV 29
11 REFORMIRANJE VISOKOŠOLSKEGA IZOBRAŽEVANJA 30
12 REFORMA KURIKULA IN UČNIH PROGRAMOV 31
13 RAZVOJ IZOBRAŽEVALNIH IN UČNIH STRATEGIJ 32
14 RAZVOJ KURIKULOV ZA PREDŠOLSKO VZGOJO 33
15 UMESTITEV KLJUČNIH PRVIN VŽU V KURIKULE 35
16 INKLUZIVNOST ZA OTROKE S POSEBNIMI POTREBAMI 36
17 CENTRI ZA RAZVOJ KARIERE 37
18 EVALVACIJA IN SAMOEVALVACIJA KAKOVOSTI 39
19 KAKOVOSTNA IN PROŽNA PONUDBA 42
20 CENTRI ZA VŽU 47
21 ZVIŠEVANJE UDELEŽBE CILJNIH SKUPIN 49
22 RAZVOJNO IN RAZISKOVALNO DELO 56
23 POKLICNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE 57
24 UČENJE ZA RAZVOJ LOKALNIH OBMOČIJ 60
25 PONUDBA IN POTREBE GOSPODARSTVA 62
26 IZOBRAŽEVANJE ZAPOSLENIH 63
27 PROJEKTI V VISOKEM ŠOLSTVU 66
28 UČEČE SE ORGANIZACIJE 67
29 VIRI LOKALNIH OBLASTI 69
30 CENTRI VŽU V SKUPNOSTI – KROVNA OMREŽJA 70

3.1 Udejanjanje operativnega načrta po času

Zap. št. dejavnosti v
operativnem načrtu

1. Kratkoročne dejavnosti/naloge
– izpeljava v letih od 2007 do 2009
1 USPOSABLJANJE UČITELJEV 3
2 SPREJEMANJE POJMA »VSEŽIVLJENJSKOST UČENJA« 6
3 PODPORA IN SPODBUDE ZA KONTINUITETO VŽU 10
4 RAZVOJ NACIONALNEGA KVALIFIKACIJSKEGA OGRODJA 11
5 USPOSABLJANJE ZA KARIERNO VZGOJO 12
6 CERTIFIKATNI SISTEM ZA PRIDOBIVANJE NPK 16
7 SISTEMSKA UREDITEV INFORMACIJSKIH IN SVETOVALNIH SLUŽB IO 17
8 ODPRAVA POMANJKLJIVOSTI PRI SISTEMSKI UREDITVI 18
9 REORGANIZACIJA UPRAVLJANJA 19
10 NORMATIVNE REŠITVE 20
11 ORGANIZIRANOST JAVNIH ZAVODOV 21
12 IZRAZJE 22
13 SISTEMSKA UREDITEV IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH 24
14 UPRAVNE ENOTE ZA NADALJEVALNO IZOBRAŽEVANJE 25
15 SISTEM IN MODELI FINANCIRANJA 26
16 RAZVOJ KURIKULOV ZA PREDŠOLSKO VZGOJO 33
17 VKLJUČENOST OTROK V PREDŠOLSKO VZGOJO 34
18 UMESTITEV KLJUČNIH PRVIN VŽU V KURIKULE 35
19 METODOLOGIJA ZA PRIPRAVO PROGRAMOV 44
20 DRUGA PRILOŽNOST ZA IZOBRAŽEVANJE 46
21 CENTRI ZA VŽU 47
22 ZVIŠEVANJE UDELEŽBE CILJNIH SKUPIN 49
23 PROMOCIJA VŽU 55
24 POKLICNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE 57
25 VISOKOŠOLSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI PO SMERNICAH EU 59
26 DAVČNA POLITIKA, SPODBUDE ZA UČENJE 64
27 ŠTIPENDIJSKE SHEME, POSOJILA 65
28 VIRI LOKALNIH OBLASTI 69
29 POVEZOVANJE STRATEGIJE VŽU Z NACIONALNIMI PROGRAMI 73
30 MOBILNOST PRI IZOBRAŽEVANJU IN ZAPOSLOVANJU 74

2. Srednjeročne dejavnosti/naloge
– izpeljava v letih od 2009 do 2013
1 MINIMALNI PRAG ZNANJA 1
2 INFRASTRUKTURA 2
3 NOVA UČNA OKOLJA Z UPORABO IKT 5
4 KAKOVOST IZOBRAŽEVANJA 7
5 PREPREČEVANJE OSIPA V IZOBRAŽEVANJU 8
6 PRIDOBITEV KLJUČNIH KOMPETENC IN PISMENOSTI 9
7 ZVIŠEVANJE RAVNI PISMENOSTI ODRASLIH 13
8 SISTEM ZA UGOTAVLJANJE IN POTRJEVANJE ZNANJA 15
9 RESOLUCIJA NACIONALNEGA PROGRAMA IO 27
10 VSAKEMU UČENJE PO NJEGOVIH MERI 28
11 CELOSTNO OMREŽJE IZVAJALCEV 29
12 REFORMIRANJE VISOKOŠOLSKEGA IZOBRAŽEVANJA 30
13 REFORMA KURIKULUMA IN UČNIH PROGRAMOV 31
14 RAZVOJ IZOBRAŽEVALNIH IN UČNIH STRATEGIJ 33
15 INKLUZIVNOST ZA OTROKE S POSEBNIMI POTREBAMI 36
16 CENTRI ZA RAZVOJ KARIERE 37
17 VSEBINSKA RAZBREMENITEV KURIKULOV 38
18 EVALVACIJA IN SAMOEVALVACIJA KAKOVOSTI 39
19 JAVNI PROGRAMI IN OMREŽJA ZA IZOBR. ODRASLIH

20 KAKOVOSTNA IN PROŽNA PONUDBA 42
21 SPODBUDE ZA POSAMEZNIKA 43
22 ODPRAVLJANJE OVIR ZA IZOBRAŽEVANJE / UČENJE 45
23 IZOBRAŽEVALNO PRIKRAJŠANE SKUPINE 48
24 VKLJUČEVANJE STAREJŠIH ODRASLIH V PROGRAME 50
25 OMREŽJE UNIVERZ ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE 51
26 PRAVIČNOST IN UČINKOVITOST PRI VŽU 52
27 NEVLADNI SEKTOR 53
28 SOCIALNI PARTNERJI 54
29 OMREŽJE POKLICNIH IN STROKOVNIH ŠOL 58
30 UČENJE ZA RAZVOJ LOKALNIH OBMOČIJ 60
31 PONUDBA IN POTREBE GOSPODARSTVA 62
32 IZOBRAŽEVANJE ZAPOSLENIH 63
33 PROJEKTI V VISOKEM ŠOLSTVU 66
34 UČEČE SE ORGANIZACIJE 67
35 INFRASTRUKTURA V LOKALNI SKUPNOSTI 68
36 CENTRI VŽU V SKUPNOSTI – KROVNA OMREŽJA 70
37 MODELI ZA DELITEV STROŠKOV 71
38 UPORABA IZKUŠENJ IN ZNANJA STAREJŠIH LJUDI 72

3. Permanentne dejavnosti/naloge
1 USPOSABLJANJE UČITELJEV 3
2 RAZVIJANJE E-TEHNOLOGIJE 4
3 CELOSTNO OMREŽJE IZVAJALCEV 29
4 RAZVOJNO IN RAZISKOVALNO DELO 56
5 PONUDBA IN POTREBE GOSPODARSTVA 62