PRAVILA ANDRAGOŠKEGA DRUŠTVA SLOVENIJE

 

ANDRAGOŠKO DRUŠTVO SLOVENIJE

Ljubjana, Šmartinska 134a

 

Na podlagi 9. člena in prvega odstavka 13. člena Zakona o društvih (Ur. L. št. 61/2006, 91/2008: Odl.US U-I-380/06-11) je Skupščina Andragoškega društva Slovenije dne 19. 05. 2010 sprejela spremembe in dopolnitve Pravil Andragoškega društva Slovenije, tako da se ta glasijo:

 

 

PRAVILA

ANDRAGOŠKEGA DRUŠTVA SLOVENIJE

 

 

I. Splošne določbe

1. člen
Društvo se imenuje ANDRAGOŠKO DRUŠTVO SLOVENIJE (v nadaljnjem besedilu: društvo). Sedež društva je v Ljubljani, poslovni naslov društva je Šmartinska cesta 134 a. Ime društva se lahko spremeni v celoti ali le deloma. O spremembi imena odloča Skupščina društva.

2. člen
Društvo je prostovoljsko, samostojno in nepridobitno združenje delavcev in pravnih oseb, ki delajo na področju vzgoje in izobraževanja odraslih. Članstvo v društvu je osebno. Pravno osebo zastopa v društvu pooblaščena oseba, ki jo določi ta pravna oseba sama.

3. člen
Društvo deluje na območju Republike Slovenije.

4. člen
Društvo je pravna oseba zasebnega prava.

5. člen
Andragoško društvo je društvo, ki deluje v javnem interesu na področju vzgoje in izobraževanja.

6. člen
Pečat društva je okrogel. Ob robu je napis ANDRAGOŠKO DRUŠTVO SLOVENIJE, v sredini napis LJUBLJANA.
Obliko in vsebino pečata društva se lahko po potrebi spremeni. O spremembi odloči Izvršilni odbor društva.

7. člen
Delovanje društva temelji na načelih demokratičnosti in javnosti.

8. člen
Društvo lahko sodeluje z drugimi društvi in združenji v Republiki Sloveniji ter z društvi ali združenji na mednarodni ravni. S tem pripomore k povezovanju oseb, dejavnosti in drugih dejavnikov na področju izobraževanja in učenja odraslih ter širi lastne možnosti in možnosti drugih za delovanje in udejanjanje skupnih ciljev.

II. Namen, cilji in dejavnosti društva

9. člen

Temeljni namen društva je razvijanje in pospeševanje razvoja izobraževanja in učenja odraslih, s čimer pripomore k udejanjanju strategije vseživljenjskosti učenja.

10. člen

Društvo ima tele cilje::
- uveljavljanje izobraževanja odraslih in andragogike v Sloveniji;
- zastopanje andragogike in izobraževanja odraslih v aktualnih družbenih razmerah;
- zagotovitev enakovrednosti in enakopravnosti sistemske ureditve izobraževanja odraslih v sistemu vzgoje in izobraževanja na vseh področjih sistemskega urejanja (upravljanje, zakonodaja, financiranje, razvoj omrežja izvajalcev in programov ter infrastruktura);
- krepitev vloge in položaja andragoških delavcev v družbi in njihovo zastopanje v imenu andragoške stroke;
- skrb za spopolnjevanje izobrazbe andragogov in andragoških delavcev ter prizadevanje za stalno izboljševanje njihove usposobljenosti za delo na področju izobraževanja odraslih tudi z izmenjavo dobrih praks in informacij na strokovnem področju;
- širjenje znanstvenih spoznanj in izkušenj o izobraževanju odraslih pri nas in v svetu ter seznanjanje širše javnosti z njimi prek sredstev javnega obveščanja;
- sodelovanje s strokovnimi in znanstvenimi organizacijami ter društvi, združenji in drugimi organizacijami, katerih dejavnost je pomembna za razvoj izobraževanja odraslih.

11. člen

Za dosego svojega namena in ciljev, opravlja društvo tele dejavnosti:
- zastopanje in uveljavljanje strokovnih in znanstvenih spoznanj s področja izobraževanja odraslih in njihovo promoviranje;
- organiziranje strokovnih razprav in pogovorov ter omogočanje dialoga med strokovnjaki tako andragoške stroke kot tudi s strokovnjaki iz drugih strok in področij na podlagi skupnega interesa za izobraževanje odraslih;
- organiziranje strokovnih srečanj svojih članov;
- zastopanje odraslega kot učenca in kot udeleženca izobraževanja odraslih in skrb za to, da ima možnost ustrezno zadovoljevati svoje učne in izobraževalne potrebe;
- spodbujanje medsebojnega sodelovanja posameznikov in organizacij na področju izobraževanja odraslih z izmenjavo spoznanj in izkušenj ter s skupnimi akcijami in projekti;
- seznanjanje javnosti o znanstvenih spoznanjih in izkušnjah o izobraževanju odraslih z ustnimi sporočili, in drugimi sredstvi komuniciranja;
- informiranje članstva;
- vzdrževanje mednarodnih stikov in zastopanje asociacije v mednarodnih združenjih;
- spremljanje aktualnih dogodkov o izobraževanju odraslih in odzivanje nanje;
- povezovanje svojih članov in spodbujanje njihove dejavnosti pri uresničevanju in razvijanju dejavnosti izobraževanja odraslih;
- posredovanje predlogov in mnenj pristojnim organom o pomembnih vprašanjih izobraževanja odraslih ter s sodelovanjem pri reševanju teh zadev;
- sodelovanje z drugimi domačimi in tujimi andragoškimi društvi ter z drugimi strokovnimi društvi in organizacijami;
- urejanje spletnih strani na medmrežju ter preko njih posredovanje informacij širši javnosti;
- izdajanje brezplačnih informativnih glasil s področja izobraževanja odraslih ter druge oblike sporočanja.

Društvo lahko opravlja tudi tele pridobitne dejavnosti:
- izobraževanje odraslih;
- izdajanje lastnega strokovnega glasila.

III. Članstvo in prenehanje članstva

12. člen

Društvo ima redne in častne člane.

Članstvo v društvu je prostovoljno. Člani društva so osebe, ki delajo na področju izobraževanja odraslih ali jih to področje zanima.

Član društva lahko postane vsak državljan Republike Slovenije in tujec, ki dela ali izkaže interes in pripravljenost za delo na področju izobraževanja odraslih. Član društva je lahko tudi pravna oseba zasebnega prava, ki se včlani v društvo v skladu s temi Pravili.

Pogoji za sprejem v članstvo društva so, da oseba / kandidat za članstvo v društvu s pisno izjavo:
- izrazi željo, da bi postal član društva;
- sprejme ta Pravila in izjavi, da se bo ravnal po njih.

13. člen
Društvo lahko podeli naziv častnega člana.
Častni član društva lahko postane, kdor ima posebne zasluge za razvoj izobraževanja odraslih.

Odločitev o podelitvi naziva častnega člana sprejme Skupščina društva na predlog Izvršilnega odbora. Častni člani lahko sodelujejo v dejavnostih društva, lahko so prisotni na seji organov društva in podajo svoje mnenje, nimajo pa pravice glasovanja. Če je častni član tudi redni član društva ima vse pravice in obveznosti rednih članov, izjema je le to, da je oproščen plačevanja članarine.

14. člen
Članstvo v društvu preneha:
- na lastno željo člana - s pisno izjavo o izstopu iz društva;
- s črtanjem iz članske evidence;
- z izključitvijo iz društva, zaradi kršenja pravil oziroma zaradi dejavnosti, ki škodi ugledu društva in je v nasprotju s koristmi društva;
- s smrtjo člana.
Član izstopi iz društva s pisno izjavo o odstopu, ki jo pošlje Izvršilnemu odboru društva.

O črtanju iz članske evidence odloči Izvršilni odbor, če član društva po poprejšnjem prejetem opominu ni poravnal članarine.

O izključitvi iz društva, če član tega ne želi, odloča Častno razsodišče. Izključeni član ima zoper odločitev Častnega razsodišča pravico do pritožbe na Skupščino društva kot drugostopenjski organ.

IV. Pravice in dolžnosti članov

15. člen
Pravice in dolžnosti članov društva so:
- da volijo in so izvoljeni v organe društva;
- da sodelujejo in soodločajo pri delu organov društva;
- da se udeležujejo vseh društvenih prireditev;
- da dajejo predloge in pobude organom društva o delu in izpolnjevanju nalog;
- da sprejemajo nagrade in pohvale za delo v društvu ter za dosežene uspehe;
- da spoštujejo pravila in sklepe organov društva;
- da uživajo pravice in ugodnosti, ki jih nudi društvo svojim članom;
- da opravljajo prevzete naloge;
- da aktivno sodelujejo pri delu društva;
- da pripomorejo k uresničevanju ciljev in nalog društva;
- da so seznanjeni o delu društva;
- da redno plačujejo članarino.
16. člen
Člani društva in člani organov društva so osebno odgovorni za vestno opravljanje sprejetih nalog in opravljanje sprejetih funkcij. Če prevzetih obveznosti in nalog ne opravljajo vestno in odgovorno ter v skladu s temi Pravili, drugimi pravnimi akti in sklepi organov društva, lahko člani in organi društva podajo predlog za uvedbo disciplinskega postopka pred Častnim razsodiščem.

 

V. Organi društva

17. člen

- Skupščina društva
- Izvršilni odbor
- Nadzorni odbor
- Častno razsodišče

Skupščina društva

18. člen

Skupščina društva je najvišji organ društva in voli druge organe društva. Skupščino sestavljajo vsi člani društva.

Skupščina društva se sklicuje redno ali izredno.

Redno skupščino sklicuje predsednik društva najmanj enkrat letno.

Izredno skupščino skliče predsednik društva na podlagi sklepa Izvršilnega odbora, na zahtevo Nadzornega odbora ali izjemoma na zahtevo 1/3 članov društva. Predsednik društva mora sklicati Skupščino društva v roku 14 dni od prejema pisne zahteve za sklic, v nasprotnem primeru jo skliče predlagatelj. Predlagatelj je dolžan v pisni zahtevi za sklic, ki jo naslovi na Izvršilni odbor društva, priložiti predloge obravnavanih vsebin in dokumentov.

Predlagatelj, ki skliče Skupščino po preteku 14-dnevnega roka za sklic, mora predložiti k vabilu za sklic Skupščine tudi dnevni red obravnavanih vsebin na Skupščini in ustrezno gradivo.

Člani skupščine društva morajo biti z vabilom seznanjeni z dnevnim redom Skupščine in z gradivom, najmanj 7 dni pred sklicem Skupščine.

19. člen

Skupščina je sklepčna, če je ob predvidenem začetku navzočih najmanj polovica članov. Če Skupščina ob predvidenem začetku ni sklepčna, se začetek odloži za 15 minut, takrat pa je Skupščina sklepčna, če je navzočih najmanj 10 članov.

Ko Skupščina odloča o prenehanju društva, odtujitvi in razdelitvi premoženja, je za sklepčnost nujno potrebna navzočnost več kot polovice članov.

Skupščina društva odloča in sprejema sklepe z večino glasov navzočih članov.

Ko odloča Skupščina društva o Pravilih društva, o spremembah in dopolnitvah Pravil društva ter o spremembi imena društva, odloča z dvetretjinsko večino navzočih članov.

 

20. člen

Skupščino vodi predsednik društva, ki si lahko za pomoč pri vodenju izbere dva člana Izvršilnega odbora.

V primeru volitev Skupščina izmed članov izvoli predsednika in dva člana volilne komisije, ki pa ne smejo biti kandidati na volitvah.
21. člen

O delu Skupščine se vodi zapisnik, ki ga podpišeta predsednik in zapisnikar.

22. člen

Naloge Skupščine so:

- voli predsednika in organe društva ter jih razrešuje;
- daje smernice za delo društva;
- razpravlja in ocenjuje delo društva in njegovih organov;
- razrešuje člane organov društva;
- razpravlja in sklepa o organizaciji dela društva;
- sprejme letno poročilo;
- sprejme program dela in finančni načrt;
- odloča o odtujitvi in pridobitvi nepremičnin in premičnin večje vrednosti;
- odloča o pritožbah članov zoper odločitve organov društva;
- sprejema, spreminja ter dopolnjuje Pravila ter druge splošne akte društva;
- odloča o spremembi imena društva;
- odloča o prenehanju društva;
- razpravlja in odloča o vseh pomembnih vprašanjih iz življenja in dela društva.

23. člen

Skupščina društva voli Izvršilni odbor društva, Nadzorni odbor in Častno razsodišče.

Volitve organov se opravijo praviloma s tajnim glasovanjem, Skupščina pa lahko pred izvedbo volitev sprejme sklep, da se volitve opravijo z javnim glasovanjem.

Izvršilni odbor

24. člen

Izvršilni odbor je izvršilni organ Skupščine.

Izvršilni odbor sestavljajo predsednik društva in šest izvoljenih članov. Člani Izvršilnega odbora izmed sebe imenujejo podpredsednika, tajnika in po potrebi tudi blagajnika. Funkcije podpredsednika, tajnika in blagajnika so vezane na mandat teh oseb kot članov Izvršilnega odbora.

Člani Izvršilnega odbora in drugih organov društva so izvoljeni za dobo štirih let in lahko opravljajo isto funkcijo največ dve zaporedni mandatni dobi.

25. člen

Predsednik društva je zakoniti zastopnik društva.

Predsednik društva sklicuje in vodi seje Izvršilnega odbora, sklicuje Skupščino društva, koordinira delo v društvu, skrbi za realizacijo sklepov Izvršilnega odbora in Skupščine društva, sodeluje z ustreznimi institucijami in posamezniki.

Predsednik društva podpisuje pravne akte društva, sklepe Skupščine društva in Izvršilnega odbora, listine, dopise ter sklepa pogodbe in sporazume v skladu s sklepi Izvršilnega odbora in Skupščine društva. Prav tako je pooblaščen za podpisovanje finančno materialnih listin in je odredbodajalec.

Predsednik društva je hkrati tudi predsednik Izvršilnega odbora društva in ga izvoli Skupščina društva za mandatno dobo štirih let. Član društva je lahko izvoljen za predsednika največ dvakrat zapored.

Predsednik društva lahko pooblasti za posamezna pravna dejanja podpredsednika ali tajnika društva.

26. člen

Naloge Izvršilnega odbora so:

- organizira, usklajuje in vodi dejavnosti v društvu;
- skrbi za udejanjanje programa dela in finančnega načrta;
- predlaga sklic Skupščine društva;
- pripravlja predloge aktov društva;
- pripravi predlog finančnega načrta in zaključnega računa;
- skrbi za finančno in materialno poslovanje društva;
- predlaga Skupščini višino članarine za tekoče leto;
- obravnava sklenitve pogodb in sporazumov pred njihovim podpisom oziroma pristopom k njim;
- upravlja s premoženjem društva;
- ustanavlja in ukinja sekcije in komisije društva in morebitna druga občasna delovna telesa;
- ustanavlja in ukinja regijske enote društva;
- uresničuje druge naloge, ki izhajajo iz aktov društva in naloge, ki mu jih določi Skupščina.

27. člen

Izvršilni odbor zaseda na sejah, ki jih sklicuje predsednik društva, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik društva.

Izvršilni odbor je sklepčen, če je na seji navzočih več kot polovica članov Izvršilnega odbora. Veljavne sklepe sprejema, če je za sklep glasovala več kot polovica navzočih članov Izvršilnega odbora.

Izvršilni odbor lahko za opravljanje posameznih nalog ali področij dejavnosti zadolži sekcije in komisije.

Za svoje delo je Izvršilni odbor odgovoren Skupščini društva.

28. člen

Podpredsednik društva na podlagi pooblastila predsednika društva nadomešča predsednika društva v njegovi odsotnosti.
29. člen

Tajnik skrbi za opravljanje strokovno tehničnega in administrativnega dela ter za redno koordinacijo med organi društva. Za svoje delo je odgovoren Izvršilnemu odboru

30. člen
Blagajnik društva skrbi gotovinsko in negotovinsko poslovanje društva, za blagajniško delo v društvu in pomaga pri pripravi finančnih in materialnih listin.

31. člen

Izvršilni odbor predstavlja društvo pri vključevanju društva v družbeno življenje in skrbi za udejanjanje programa. V ta namen sodeluje v imenu društva s širšim družbenim okoljem.

Če na posameznem dogodku ali srečanju društva ne zastopa predsednik društva, določi predstavnika društva Izvršilni odbor društva izmed članov društva, izjemoma pa lahko določi za to tudi zunanjega sodelavca društva. Izvršilni odbor v pooblastilu opredeli stališča društva, ki jih mora predstavnik upoštevati.

Nadzorni odbor

32. člen

Nadzorni odbor izvoli Skupščina društva za dobo štirih let. Posamezni člani lahko opravljajo to funkcijo največ dve zaporedni mandatni dobi. Nadzorni odbor sestavljajo trije člani.

Nadzorni odbor izvoli na prvi konstitutivni seji izmed sebe predsednika Nadzornega odbora.

Člani Nadzornega odbora ne morejo biti istočasno člani drugih organov društva.

33. člen

Nadzorni odbor spremlja delo Izvršilnega odbora in drugih organov društva med dvema Skupščinama, spremlja udejanjanje sklepov, zakonitost poslovanja, uresničevanje programa in uresničevanje pravic članov društva. Nadzira razpolaganje s premoženjem društva ter nadzira finančno in materialno poslovanje društva.

Nadzorni odbor pred sprejetjem letnega poročila opravi notranji nadzor v društvu, ki obsega ugotavljanje:

- ali letno poročilo društva obsega resnični prikaz premoženja in poslovanja društva,
- ali poslovne knjige in letno poročilo omogočajo ocenjevanje, ali so presežki prihodkov nad odhodki porabljeni za uresničevanje namena ter ciljev društva ali za opravljanje nepridobitne dejavnosti, določene v tem statutu;
- kako so bili presežki prihodkov nad odhodki društva porabljeni.

Nadzorni odbor je za svoje delo odgovoren Skupščini, ki ji mora enkrat letno predložiti pisno poročilo, Skupščini lahko predlaga razrešitve drugih organov društva ali njihovih članov.

34. člen

Nadzorni odbor sprejme veljavne sklepe ob navzočnosti vseh treh članov, če zanje glasujeta vsaj dva člana. Člani Nadzornega odbora imajo pravico udeleževati se sej Izvršilnega odbora, vendar brez pravice odločanja.

Častno razsodišče

35. člen

Častno razsodišče ima predsednika in dva člana ter njune namestnike, ki jih izvoli Skupščina za dobo štirih let.. Posamezni člani lahko opravljajo to funkcijo največ dve zaporedni mandatni dobi.

Častno razsodišče na svoji prvi seji, ki jo skliče stari predsednik Častnega razsodišča ali njegov namestnik, izvoli izmed imenovanih članov predsednika in namestnika predsednika.

Častno sodišče lahko odloča, če je prisoten predsednik in vsaj še dva člana ali njuni namestniki. Sklep Častnega razsodišča je sprejet, če zanj glasujeta vsaj dva člana Častnega razsodišča.

Častno razsodišče se sestaja in odloča na podlagi pisne zahteve predsednika, Izvršilnega odbora, Nadzornega odbora ali člana teh organov. Vsak član lahko tem organom poda pobudo za uvedbo disciplinskega postopka.

Častno razsodišče obravnava kršitve teh Pravil, nevestno izvrševanje sprejetih zadolžitev in funkcij v društvu, neizvrševanje sklepov organov društva, dejanja, ki kakorkoli škodujejo ugledu društva ali društvu povzročijo večjo škodo in obravnava pritožbe na strokovno delo rednih članov društva.

Častno razsodišče vodi postopek in izreka disciplinske ukrepe v skladu z Pravilnikom društva o delu Častnega razsodišča, ki ga sprejeme Skupščina.

Častno razsodišče lahko izreče članu tele disciplinske ukrepe:

- opomin;
- javni opomin;
- prepoved opravljanja funkcij v društvu za največ dve leti; in
- izključitev iz društva.

Član društva se lahko zoper sklep Častnega razsodišča pritoži Skupščini v roku 30 dni od vročitve sklepa. O pritožbi odloča Skupščina na prvi seji, kot drugostopenjski organ.

Častno razsodišče je za svoje delo odgovorno Skupščini.

VI. Notranja organizacija

36. člen

Za lažje in smotrnejše izvajanje skupno dogovorjenih nalog lahko društvo ustanovi: sekcije, komisije, skupine in druge oblike organiziranosti.

Društvo lahko ustanovi regijske enote kot način organizacije dela društva. Regijsko enoto s sklepom ustanovi in ukine Izvršilni odbor, ki izmed članov društva določi tudi vodjo regijske enote.

37. člen

Sekcija je posebna, relativno stalna organizacijska enota, ki povezuje člane po njihovih zanimanjih za specifično področje izobraževanja odraslih ali društvene dejavnosti.

Komisija: je skupina članov, ki pomaga Izvršilnemu odboru pri realizaciji programa društva na specifičnem vsebinskem področju (na primer: komisije za strokovne razprave, za sistem izobraževanja odraslih, za finančno-materialna vprašanja ipd.).

Sekcije ali komisije nimajo statusa pravne osebe in morajo delati v skladu s Pravili društva.

38. člen

Ustanovitev sekcije lahko predlagajo tudi sami člani društva, kadar želijo organizirano in kontinuirano sodelovati na določenem področju izobraževanja odraslih.

39. člen

Naloge, ki se opravljajo v sekciji ali komisiji, število članov in predsednika sekcije ali komisije določi Izvršilni odbor društva.

Predsedniki sekcije ali komisije so vabljeni na seje Izvršilnega odbora, vendar nimajo pravice glasovanja o zadevah, o katerih sklepa Izvršilni odbor.

40. člen

Društvo ima lahko za opravljanje finančno knjigovodskih, administrativnih in drugih del potrebno število delavcev, v skladu z veljavno zakonodajo s področja delovnega prava.

41. člen

Člani sekcije ali komisije so praviloma člani društva. Za svoje delo so sekcije in komisije odgovorne Izvršilnemu odboru. Izjemoma lahko Izvršilni odbor društva povabi k sodelovanju pri delu sekcije tudi zunanje sodelavce.

VII. Materialno-finančno poslovanje društva

42. člen

Društvo pridobiva sredstva za svoje delovanje:

- s članarino, ki jo določi Skupščina društva na predlog Izvršilnega odbora;
- iz naslova materialnih pravic in dejavnosti društva;
- z darili in volili;
- s sponzorstvom;
- s prispevki sponzorjev in donatorjev;
- iz javnih sredstev; in
- iz drugih virov, skladno z zakonom.

43. člen

S finančnimi sredstvi in drugim premoženjem društva upravlja Izvršilni odbor v skladu s programom in nalogami društva ter v mejah odobrenega finančnega načrta.

Vsaka delitev premoženja društva med člane društva je nična.

Presežek prihodkov nad odhodki, ki ga društvo doseže z opravljanjem pridobitne dejavnosti, se smejo porabiti izključno za doseganje namena in ciljev društva oziroma za izvajanje nepridobitne dejavnosti društva.

44. člen

Društvo ima lahko tudi sponzorje in donatorje.

Sponzorji so fizične ali pravne osebe, ki na podlagi pogodbenega razmerja zagotavljajo društvu finančna in materialna sredstva ali zagotavljajo izvajanje storitev v skladu z zakonsko dovoljenimi načini.

Donatorji so fizične ali pravne osebe, ki lahko v obliki prostovoljnih prispevkov ali drugih prostovoljnih dajatev – donacij prispevajo sredstva, v obliki finančnih in materialnih sredstev ter na druge zakonsko dovoljene načine ali opravijo storitve za izvajanje dejavnosti društva.

Predstavnikom sponzorjev in donatorjev je zagotovljena pravica sodelovanja in razpravljanja na sejah Skupščine društva, nimajo pa pravice glasovanja in odločanja.

45. člen

Materialno in finančno poslovanje društva se vodi v skladu z računovodskimi standardi, ki veljajo za društva, in z veljavnimi predpisi s področja finančnega in materialnega poslovanja.

Društvo zagotavlja podatke o svojem finančnem in materialnem poslovanju na način in v obliki, ki ju določi s posebnim Pravilnikom o materialno-finančnem poslovanju, ki ga sprejme Skupščina v treh mesecih od sprejema teh Pravil in ki mora biti skladen z računovodskimi standardi za društva in Zakonom o društvih.

46. člen

Finančne in materialne listine podpisuje predsednik društva, po njegovem pisnem pooblastilu pa tudi podpredsednik ali tajnik.

47. člen

Finančno poslovanje društva se vodi preko računa društva pri poslovni banki.

Materialno oz. knjigovodsko poslovanje društva se vodi ločeno za pridobitne in nepridobitne dejavnosti društva.
48. člen

Letno poročilo društva, ki ga obravnava in sprejme Skupščina, mora prikazovati resnično stanje o premoženju in poslovanju društva, ter mora biti sestavljeno v skladu s pravili računovodskega standarda za društva in drugimi veljavnimi predpisi.

49. člen

Nadzor nad zakonitostjo, namembnostjo, gospodarno in učinkovito porabo javnih finančnih sredstev, ki jih društvo prejme za izvajanje svoje dejavnosti, opravljajo računsko sodišče ter pristojni državni organi.

VIII. Prenehanje društva

50. člen

Društvo lahko preneha

- po volji članov;
- na podlagi zakona;
- na podlagi sodne odločbe o prepovedi delovanja;
- s spojitvijo z drugim društvom ali pripojitvijo k drugemu društvu;
- s stečajem.

Po volji članov društva preneha društvo, če tako odločijo člani društva na Skupščini društva.

Društvo preneha na podlagi zakona ali izdane odločbe pristojnega državnega organa, če društvo resnično preneha delovati ali če deluje v nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije.

51. člen

Skupščina lahko sprejme sklep o prenehanju društva.

Sklep o prenehanju društva mora vsebovati ime društva, zavoda, ustanove ali druge nepridobitne pravne osebe s podobnimi cilji, na katero se po poravnavi vseh obveznosti društva in po vračilu neporabljenih sredstev iz proračuna v proračun, prenese premoženje društva.

O odločitvi ali sklepu o prenehanju društva, ki ga sprejme Skupščina društva z 2/3 večino navzočih predstavnikov Skupščine društva, morata predsednik društva ali drugi pooblaščeni zastopnik društva v 30 dneh obvestiti pristojni državni organ.

IX. Javnost dela

52. člen

Delo društva je javno. Predsednik društva je odgovoren za javnost dela, obveščanje in posredovanje informacij o delovanju društva.

Društvo obvešča o svojem delovanju širšo in ožjo javnost. Svoje članstvo obvešča na društvenih sestankih, po elektronskih medijih, z izdajanjem glasil, z drugimi pisnimi obvestili in s tem, da so vsi zapisniki vseh organov društva na vpogled članom društva.

Javnost finančnega in materialnega poslovanja društva je zagotovljena s pravico članov društva do vpogleda v finančne in materialne listine, finančne in materialne evidence društva ter poročila o delu ter finančnem poslovanju društva.

Širšo javnost obvešča društvo s tem, da so seje organov društva javne in da nanje prek sredstev javnega obveščanja in glasil zavodov vabi novinarje ter druge osebe, ki izkazujejo tak interes.

X. Prehodne in končne določbe

53. člen

V skladu s temi Pravili društvo po potrebi sprejema še druge pravne akte.

54. člen

S sprejetjem teh Pravil prenehajo veljati Pravila društva, ki so bila sprejeta na občnem zboru 02.04. 2003.

55. člen

Ta Pravila je sprejela Skupščina dne 19. 05. 2010 in začnejo veljati takoj.

Ljubljana, dne 19. maja 2010.

 

 Tajnica: Natalija Žalec

Predsednik: dr. Zoran Jelenc